Povedala nam je, da arheologi zelo radi izkopavajo grobove iz kamene ali železne dobe, saj nemalokrat najdejo razne predmete od nakita do posod in orodja, ter vse, kar bi lahko umrlem prišlo prav v onostranstvu. Iz te dobe smo si ogledali pestnjak, izoblikova kamen ovalne oblike s špičasto konico, ki so ga uporabljali kot orožje in orodje za obdelovanje lesa in kamna.

Rimski vpliv je viden tudi v teh krajih. Rimljani so bili dobri gradbeniki, saj so znali graditi pokrito kanalizacije, pa tudi uživati so znali, saj so že imeli savno. Zvedeli smo tudi, da so korci, ki jih poznamo na Primorskem rimskega izvora. Rimskim vilam z velikim atrijem podobne hiše še zmeraj gradijo pri nas, predvsem na obali.

Letos praznujemo 300 letnico Tolmiskega punta. Začel se je zaradi previsokih davkov in zaradi grobega davkarja Jakoba Bandla, ki je pobral več, kakor je zahtevala država, ter tako bogatel na račun kmetov. Kmetje so začeli z uporom in vzkliki “Le vkup, le vkup uboga gmajna.”  Puntarji so se uprli s kmečkim orodjem. Puntarski duh je upodobljen na grbu s trnjavo, plamenom, letnici upora 1713, biriška helebarda in puntarske vile.

Zadnja soba je prikazovala jugoslovanske čase s pridihom potrošniškega vpliva sosednje Italije in daljna Amerike. Tako so npr. mame imele bambole oz. punčke, ki niso bile namenjene igri otrokom, temveč so služile okraševanju postelje. V tistem času so bili učenci tudi pionirji. Noslili so modre čepice in rdeče rutke, ki so morali pod pionirsko zastavo obljubiti, da se bodo marljivo in vztrajno učili.

V poslov so nam podarili broško grba Tolmina. Gasilsko sliko pa smo opravili pod kipoma Franceta Bevka in Simona Gregorčiča

Miha, 7. r.