Naravoslovni dan - 3. razred

PRVI JESENSKI DAN smo tretješolci "počastili" z naravoslovnim dnevom na Predmeji. Fotografijam tokrat prilagamo pismo ene od mam. Najlepše se ji zahvaljujemo, da si je vzela čas in ga napisala. Prav tako hvala vsem staršem, ki ste nam poslali vtise in vsem, ki ste pomagali pri organizaciji tega dne.

Razredničarki Anita Gaberšček in Saša Kravos

Pismo mame: NARAVOSLOVNI DAN PREDMEJA, 23. SEPTEMBER 2010

V torek je Pavel prinesel domov list papirja z obvestilom o naravoslovnem dnevu, ki naj bi se odvijal v četrtek na Predmeji.

Vremenoslovci so napovedovali sončno vreme do vključno četrtka, zato je bil zadnji lep sončni dan v septembru zares primeren dan za podvig tretješolcev.

Akcija je takoj stekla. V četrtek ima Pavel uro harmonike, ki se je ni mogel udeležiti. Obvestili smo učiteljico. Vsi tretješolci imajo ob četrtkih pripravo na obhajilo, ki ga bodo prejeli maja 2011. Tudi le-tega je bilo potrebno odpovedati. In, joj, ne, – 23.9.2010 piše tudi na listku za obisk zobozdravnice v Novi Gorici. Ura? 9.30. Sledi nujen klic za prestavitev datuma obiska zobozdravnice.

Po vseh terminskih usklajevanjih sledi priprava nahrbtnika. Pavel je z navdušenjem pripravljal pohodne čevlje, kapo, stvari za preobleči. Na listu so bila natančna navodila, ki so se izkazala za potrebna, saj je rosa v teh dneh že močna in hlače takoj mokre. Pričakovanje je bilo veliko. Prijelo se je tudi nas, saj s prejšnjima otrokoma ni bilo takega dogodka. Na pot smo se odpravili nekoliko prej kot običajno, saj je velik plaz zaprl cesto Lokavec – Predmeja. Ekološko osveščeni smo se čani dveh družin peljali z enim avtomobilom in ob 16.30 prišli v Tiho dolino v športni park na Rupi. Za marsikaterega starša je bil to prvi obisk čudovite doline v naši neposredni okolici.

Otroci so nas z navdušenjem pričakali, potem pa se hitro vrnili k dejavnostim priprave srečanja.

Ob vhodu v velik in lep šotor se je točil slasten zeliščni čaj. Predstavitev se je začela s plesom in pesmijo. Učiteljice so celotno dogajanje tega dne fotografirale in ob našem prihodu že pripravile projekcijo dogajanja. Ob fotografijah so otroci pripovedovali, kaj vse so doživeli. Obiskali so jih: gozdna inžinirja, lovec in gozdar. Gozdar je požagal drevo z motorno žago. Za kosilo so pripravili »pašto« in po pripovedovanju in slikah sodeč ni bilo potrebno nobenega siliti k jedači. Dan v gozdu je vseboval tudi seznanitev z bontonom v gozdu - zelo potrebna in zanimiva tema.

Po govorjenju so učiteljice zavihale rokave in postregle s pravo »domačo, gorsko« večerjo: polento z ocvirki, kislim mlekom, domačim štrudeljem in pecivom. Za hrano je bila najbolj zaslužna ga. Marjetica Stopar.

Prav vse učiteljice: ga. Anita Gaberšček, ga. Saša Kravos, ga. Anuša Nešković, ga. Marjetica Stopar in ga. Anja Slejko so otrokom pripravile en lep dan. Počeli so stvari, za katere nam staršem vse prevečkrat zmanjka časa: sprehod po gozdu, spoznavanje flore in favne »v živo«, nabiranje zelišč, spoznavanje poklicev, ki jih ne poznamo ...

Prijetno vzdušje v naravi in preprostost starih običajev se je prijelo tudi nas staršev, zato smo se ob klepetu zadržali do sončnega zahoda. Zahajajoče sonce nas je spomnilo, da je temperatura na približno 1.000 metrih nadmorske višine precej nižja kot v dolini, zato smo se skupaj s Feliksom, Nejcem in Pavlom odpravili v dolino.

Doma je bilo Emi žal, da ni šla z nami.

Mama Pavla Kerkoč

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina