NOVICE

IVAN MINATTI

V 89. letu starosti umrl pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Minatti je svojo pesniško pot začel z zbirko S poti iz leta 1947, s katero je upesnjeval čas NOB, najbolj znan je bil po pesmi in zbirki Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963, je poročala STA.

Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Po končani osnovni šoli se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je začel študirati medicino, vendar je študij med vojno opustil in odšel v partizane. Po demobilizaciji leta 1946 študija medicine ni nadaljeval, temveč se je vpisal na slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Zaposlen je bil kot urednik pri Mladinski knjigi, kjer je urejal knjižna dela in revije. Leta 1987 je postal dopisni in 1991 redni član SAZU.

Bibliografija Ivana Minattija: S poti, 1947, Slamnati voliček, 1951, Pa bo pomlad prišla, 1955, Nekoga moraš imeti rad, 1963, 1981, Veter poje, 1963, Bolečina nedoživetega, 1964, Pesmi, 1971, Obraz, 1972, Ko bom tih in dober, 1973, Pesmi, 1977, Pesmi, 1981, Prisluškujem tišini v sebi, 1984, Pod zaprtimi vekami: izbrane pesmi, Izbrana lirika, 2004, Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, 2009.

Minatti je tudi veliko prevajal iz češčine, turščine, albanščine, ruščine in francoščine, je poročala STA.

Povzeto po: http://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-pesnik-ivan-minatti.html, 11.6.2012, 12.57

Nagrada desetnica 2012

Nominiranci za desetnico 2012, ki jih je izglasovala žirija 3. 5. 2012: 

- Bevc, Cvetka: Desetka. 

- Grafenauer, Niko: Žabja radijska postaja: sleherni večer oddaja. 

- Koren, Majda: Mihec. 

- Lainšček, Feri: Pesmi o Mišku in Belamiški. 

- Möderndorfer, Vinko: Luža, čevelj, smrkelj in rokav. 

- Petek Levokov, Milan: Skrivnost oblačne gore. 

- Pregl, Slavko: Radovedne pravljice. 

- Stepančič, Lucija: Martinček in dinozavri. 

- Suhodolčan, Primož: Hud planet. 

- Zupan, Dim: Hektor in zrela hruška.

Komisijo za nagrado desetnica 2012 so sestavljali: Marjana Moškrič, Tone Partljič, Dušan Šarotar, Bina Štampe Žmavc in Janja Vidmar.

Nagrajenca je žirija soglasno potrdila 15. 5. 2012, in sicer je to Feri Lainšček s pesniško zbirko Pesmi o Mišku in Belamiški, ki jo je ilustrirala Maša Kozjek. 

"Pesem o Mišku in Belamiški je zgodba o ljubezni, begu, izločenosti, srčnem trpljenju in sreči. Belamiška živi v Mišjem Gradcu, sivi mišek Miško pa v Mišji vasi, kamen spotike za njuno srečno ljubezen sta tudi tokrat zgolj njuna barva (bela in siva) in družbeni položaj (meščanka in kmet), a pesnik nam z močjo svoje besede in vere v pesniško resnico znova sporoča, da prava ljubezen premaga vse ovire," je utemeljitev nagrade prebral član žirije Dušan Šarotar.

Povzeto po: Pisarna DSP,Zanjo: Nina Kokelj ninakokelj@gmail.com, Foto: Vid Rotar

2. april - Mednarodni dan knjig za otroke

IBBY, Mednarodna zveza za mladinsko književnost, je 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, proglasila za Mednarodni dan knjig za otroke.
Ta dan vedno spremljata tudi poslanica in plakat, ki ju prispeva katera od članic mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY. Letošnjo poslanico in plakat je pripravila Mehiška sekcija IBBY; poslanico je napisal Francisco Hinojosa, plakat pa narisal Juan Gedovius.

Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu
Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu. Pravzaprav zgodba ni bila le ena, ampak jih je bilo več in svetu so začele pripovedovati o neubogljivih deklicah in skušnjavskih volkovih, o steklenih čeveljčkih in zaljubljenih kraljevičih, o pametnih mačkih in majhnih kositrnih vojakih, o prijaznih velikanih in tovarnah čokolade. Svet so napolnile z besedami, pametjo in izjemnimi liki. Vabile so k smehu, k čudenju, k sobivanju. Osmislile so svet. In te zgodbe se vse odtlej množijo in nam tisoč in enkrat pripovedujejo: »Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu ...« Kadar zgodbe beremo, pripovedujemo ali poslušamo, urimo svojo domišljijo, skorajda kakor da bi jo vzdrževali z vajo. Nekega dne se bo katera od teh zgodb zagotovo vrnila v naše življenje in nam prinesla ustvarjalno rešitev za težavo, ki nam bo stala na poti. Z glasnim branjem, pripovedovanjem ali poslušanjem zgodb nadaljujemo tudi prastari obred, ki je igral temeljno vlogo v civilizacijski zgodovini: ustvarjal je družbo. Te zgodbe združujejo različne kulture, pretekle čase in generacije, da bi nam pripovedovale o enakosti – da smo vsi enaki: Japonci, Nemci in Mehičani; tisti iz sedemnajstega stoletja in današnji ljudje, ki beremo zgodbe na medmrežju; stari starši, starši in otroci. Zgodbe izpolnjujejo vse ljudi na enak način, ker smo– kljub ogromnim razlikam – globoko v sebi vsi junaki teh zgodb. Zgodbe so drugačne od živih organizmov, ki se rojevajo, razmnožujejo in umirajo – zgodbe prekipevajo od plodnosti in so lahko tudi nesmrtne. Zlasti tiste ljudske, ki jih je ob pripovedovanju in ponovnem zapisovanju mogoče prilagajati danim okoliščinam in razmeram. In na tak način postajamo njihovi soustvarjalci.

In nekoč je bila dežela, polna bajk, zgodb in legend, ki so se več stoletij prenašale z ustnim izročilom, pripovedovale zamisli o stvarjenju, pripovedovale o preteklosti, ponujale kulturno bogastvo, razvnemale radovednost in vabile nasmeh na obraze. V tej deželi so le redki imeli dostop do knjig. A to se je že začelo spreminjati. Danes zgodbe že dosežejo tudi najoddaljenejše kotičke moje domovine, Mehike. In ko najdejo bralce, udejanjajo svojo vlogo pri oblikovanju družbe, družine in posameznikov, ki bodo zato lažje našli srečo.
Francisco Hinojosa, mehiški pisatelj

Poslanica ob 2. aprilu 2012 – mednarodnem dnevu knjig

Ob tem dnevu je v knjižnici pripravljena majhna razstava njegovih pravljic. Vljudno vabljeni!

Prešernova nagrajenca 2012

Prešernova nagrajenca za življenjsko delo sta pisatelj in esejist Jože Snoj in grafični oblikovalec Matjaž Vipotnik.

Slovenka leta 2011

Slovenka leta 2011 je postala ilustratorka Jelka Reichman. V 40-letni karieri je najbolj poznana po Mačku Muriju, Pikiju Jakobu, Škratu Kuzmi in še mnogih drugih. Prireditev je potekala v ljubljanski operni hiši. 

Med finalistkami revije Jana so bile Maja Keuc, Dragica Kraljič, Tina Maze, Vilma Novak, Fanči Perdih, Nataša Pirc Musar, Ruth Podgornik Reš, Jelka Reichman, Majda Struc, Vilma Topolšek, Katja Zabukovec Kerin in Milena Zupančič. Ilustratorka je nasledila zdaj že upokojeno smučarsko tekačico Petro Majdič. 72-letnica je postala že 24. Slovenka leta. 

O Slovenki leta 2011 
Jelka Reichman je tista ilustratorka, ki je v slovenske otroške knjige in slikanice vnesla največ miline, topline in nežnosti. Mehki otroški obrazki, igrivi mucki, puhasti medvedki, razkošna narava - to je le nekaj tipičnih podob iz njenega pravljičnega sveta. Tudi odraslim pogled na ilustracije Reichmanove polepša dan in ga ponese v čas otroštva. Ima talent, plemenitost in željo, da ne bi izgubila otroka v sebi. In ravno to sama rada pogosto poudari: ''S svojim delom se tolažim, nisem tako brezskrbna in srečna, kot mnogi menijo. Zatekam se v ta svoj svet, da lahko preživim vsakodnevne tegobe, in iščem čisto lepoto. Zato so mi otroci tako blizu: počutim se kot otrok med otroki in vedno se bom.'' Potrebo po izražanju skozi slikanje čuti slikarka in ilustratorka, rojena leta 1939, od malega. Risanje je zanjo način življenja, kar koli gleda, kar koli jo obdaja, poveže s svojim delom. Seveda je risala za svoja otroka in potem za svoje vnuke. In za vse otroke, ki imajo radi knjige in pravljični svet v njih.

 http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/slovenka-leta-2011-je-jelka-reichman.html, 18. 1. 2012, ob 8.56

V 84. letu starosti je umrl je slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik Tone Pavček.

(Foto: Jaka Adamič)

Rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu, kjer je živel do svojega 16. leta. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na pravno fakulteto, ki jo je uspešno zaključil leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil tudi ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Vse življenje se je posvečal literarnemu ustvarjanju, tako za otroke kot odrasle, neizbrisen pečat je pustil tudi kot prevajalec ruske literature.

V letih 1986–1990 je bil Pavček tudi poslanec slovenske skupščine. Na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 pa mu je pripadla tudi čast branja Majniške deklaracije, ki je bila prva izmed političnih izjav, ki je zahtevala suvereno slovensko državo.

Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 pa je bil Pavček tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V svoji dolgoletni karieri si ga bomo zagotovo zapomnili po številnih pesniških zbirkah in po njegovi ljubezni do slovenske kulture in države. Veljal je za pesnika življenja, s svetlimi in temnimi toni.

Povzeto po: Novice. Dnevnik.si Novice/Pop/Kultura, Pop/Kultura - petek, 21.10.2011 09:57 Tekst: (mbr)  

VEČERNICA 2011

Znanih je pet nominirancev za 15. večernico za najboljše otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki jih je žirija izbrala med 261 izvirnimi deli z letnico 2010. To so Mate Dolenc s knjigo Maščevanje male ostrige (Mladika), Feri Lainšček s knjigo Barvice (Franc-Franc), Peter Svetina z Modrostjo nilskih konj (DZS), Bina Štampe Žmavc s knjigo Roža v srcu (Mladinska knjiga) in Janja Vidmar za Kebarie (Miš).

Žirija v sestavi Vlado Žabot (predsednik), Ida Mlakar, Melita Forstnerič Hajnšek, Manca Perko in Dragica Haramija je včeraj razglasila dobitnika letošnje nagrade večernica časopisne hiše Večer za najboljše slovensko otroško in mladinsko leposlovno delo, ki je izšlo v lanskem letu. 15. večernico so podelili Matetu Dolencu za zbirko kratkih zgodb Maščevanje male ostrige.

Mate Dolenc je nagrado prejel 22. septembra na svečani podelitvi ob letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.

Povzeto po: http://www.airbeletrina.si/scena/zgodilo-se-je/3323, 22.9.2011,7.30

LJUBLJANA - SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE 2010
23. april 2010-23. april 2011

Ljubljana je tudi uradno postala Svetovna prestolnica knjige!

Več o projektu si lahko preberete na spodnji povezavi:
http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/o-projektu/

Naj izpostavimo le nekaj dogodkov in akcij, ki bodo potekale v prihajajočem letu:

KNJIGE ZA VSAKOGAR

V času, ko bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige 2010, bo izšlo 21. kakovostnih literarnih del, ki jih boste lahko od 23. 4. 2010 na več kot 200 prodajnih mestih po vsej Sloveniji kupovali za 3 evre.

Seznam knjig:
http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/knjige-za-vsakogar/

Spletno glasilo Ostržek [on line]. 2010. [citirano 4. 5. 2010;  12:58]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.bralnaznacka.com/ostrzek/index.php,

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina