|
OBISKALI
SMO MADEIRO (20. - 29. 10.
2011)
1. DAN
Ob 8:00 smo se vsi neučakani zbrali pred šolo, če smo natančni, pred in v stavbi 2. S starši smo čakali, da se vsi zberemo. V prtljago smo stisnili še zadnja darila za naše prijatelje, prejeli pa smo tudi majčke naših sponzorjev in majico I FEEL SLOVENIA, ki smo jo kupili sami. Ko sta pred šolo parkirala kombija, smo se vanju posedli, še zadnjič pomahali srečnim a tudi zaskrbljenim staršem v slovo in se odpeljali proti Benetkam, proti letališču. Ko smo prispeli, smo z vso prtljago iskali terminal, kjer se bomo. Dobili smo letalske karte, od prtljage, ki so jo stehtali, pa smo se za cel dan poslovili. Dobili jo bomo šele na letališču v Funschalu. Nato smo morali stopiti skozi »rentgen«. Uslužbenci letališča so nas pregledali, kdor je imel v osebni prtljagi tekočino, ostre predmete ali parfum, so jih zaplenili. Točno ob uri smo se vkrcali na letalo. Bilo smo kar živčni, saj nas je večina prvič potovala z letalom. Leteli smo približno 3 ure, med letom smo dobili tudi topel obrok: riž s piščancem, jabolčno čežano, majhen črn kruhek in slano maslo. Pijačo so stregli po želji. Veliko učencev nas je naročilo kokakolo, nekateri pomarančni sok, učiteljice pa tudi kavo in čaj. Ko smo prispeli v Lisbono, smo si na prvem terminalu letališča ogledali trgovine. Najzanimivejše so nam bile tiste s parfumi. Odšli smo še na en hamburger v McDonalds in se počasi z avtobusom odpeljali na drgi, manjši terminal. Ker je bil naš polet proti Madeiri prestavljen, smo si med čakanjem čas krajšali z igranjem pokra. Pri igranju nas je pazil gospod, ki nam je povedal, da se s pokrom profesionalno ukvarja. Pomagal nam je igrati, pokazal kakšno novo finto in z njegovo pomočjo smo si pridobili več žetonov. Končno smo se vkrcali. Madeira prihajamo! Na letališču na Madeiri je bila že noč, a vseeno smo navdušeno skakali in vriskali. Poiskali smo svojo prtljago in se odpravili proti izhodu, kjer so nas že čakali učitelji partnerske šole in nas odpeljali do hotela Sirius v središču Funchala. Tu smo se razvrstili v sobe in kar nismo mogli zaspati. Zanimalo nas je, kaj nas čaka naslednji dan.
Chiara
2. DAN
Petek, 21.10. 2011 je bil že naš drugi dan na Madeiri. Po napornem potovanju prejšnjega dne smo si odpočili in bili smo pripravljeni za nove dogodivščine. Najprej smo zajtrkovali, po zajtrku smo se hitro napotili na šolo naših prijateljev. Pričakovali so nas že pred šolo. Objemi so si kar sledili, veseli, da se po štirih mesecih zopet vidimo. Obujali smo spomine na druženje v Sloveniji. Njihovi učitelji so nam razkazali šolo, po šoli so razvrstili več panojev, na katerih so pisali o Sloveniji, o občutkih, ki so jih prevevali na obisku pri nas, o naših znamenitostih in o naši šoli. Vmes smo imeli tudi malico in kosilo. Po končanem ogledu šole smo se napotili v botanični vrt. V njem je bilo tudi veliko živali, predvsem papig z vsega konca sveta. V baru v botaničnem vrtu smo prvič okusili marakujin sok, ki nam je bil zelo všeč in smo si ga potem še dodatno naročili. Ko smo čakali na avtobus, smo punce z veseljem pozirale fotoaparatu. Za konec nam je ostalo nakupovanje in večerja v restavraciji na kilo, kjer smo pojedli veliko pic.
Na Madeiri nas veliko stvari navdušuje, všeč so nam stari rumeni avtobusi, ki kot nori vozijo po ulicah mesta, lepota mesta in še veliko drugih stvari. Mislim, da se bomo tudi v prihodnjih dneh imeli zelo lepo. Se sploh zavedamo kje smo?
Hana
Poglejte
fotografije in si preberite več o 1. in 2. dnevu.
***********************
3. DAN
Danes je bil zel naporen, a hkrati tudi razburljiv dan.
Že zjutraj smo prespale budilko in tako zadnje prišle na zajtrk. Ob 9:30 smo odšli na kratek sprehod po tradicionalni tržnici. Tam je bilo veliko raznega cvetja, ki ga na Madeiri ne primankuje, pa nenavadnih tropskih sadežev – banana ananas, marakuja, anona, sladkorni trs.
Dan se je nadaljeval z ogledom botaničnega vrta Monte Palace Tropical Gardens. Vrt poln rož ima tudi bogato zgodovino, saj po poti prikazuje zgodovini otoka, od odkritja dalje. Do vrta smo se pripeljali z gondolo in se dodobra nasmejali prigodam. Razgled na mesto je bil nepozaben. Ogledali smo si še cerkev na vrhu Monta, videli tradicionalno spuščanje s sanem podobnemu prevoznemu sredstvu v dolino.
Po prihodu v dolino smo si ogledali staro mestno jedro, ki je znano po poslikavi vrat – vsaka hiša ima drugače poslikana vhodna vrata. Skočili smo do pomola kjer so najpogumnejši morali preizkusiti temperaturo morja – žal samo z namakanjem nog.
Kasneje smo skupaj z našimi vrstniki odšli na skupno večerjo v McDonald's, kjer smo se posladkali s karamelnim sladoledom. Nato smo odšli na daljši sprehod do nakupovalnega središča. Tam smo si kupili kakšno malenkost in nato odšli domov.
Laura
4. DAN
V nedeljo, 23. 10. 2011 smo se že zjutraj z avtobusom odpeljali na južno in severno stran otoka. Dežela je zelo hribovita in raznolika, razgibana in kamnita, ampak vseeno čudovita. Danes se je zgodil za te kraje redek pojav, ko je bilo na severu je bilo jasno vreme, na jugu pa deževno in oblačno. Običajno je nasprotno. Potem smo se peljali do vulkanske doline. Ustavili smo se na pečini, kjer je bil pogled na mestece pod nami neverjeten.
Zvečer nas je Joãova družina povabila na večerjo. Hrana mi je bila še kar všeč, razen meso z žara je bilo nekoliko pretrdo. Jedli som še cvrto polento, solato, krompir. Sladica, marakujina
strjenka, mi ni bila všeč. Imela je nenavaden okus na katerega nisem navajena. Bolj všeč mi je bilo, ko smo igrali igrico WII na televiziji. Zvečer sem bila zelo utrujena, ampak dan mi je ostal v lepem spominu.
Lea
Poglejte
fotografije in si preberite več o 3. in 4. dnevu.
***********************
5. DAN
Dan se je začel okrog osmih, ko smo se zbudili in lačni odšli na zajtrk. Že na začetku dneva nas je presenetila slaba novica, da ne gremo s kanuji na izlet, zaradi vetra in prevelikih valov. Namesto kopanja, smo odšli na ogled mesta. Obiskali smo katedralo svetega Petra za katero so navdih pobirali povsod po svetu. Katedrala je bila velika, na njej so bile opazne štiri rozete, vsaka je bila na svoji strani cerkve, bila je triladijska, okrašena s pozlačenim lesom, povsod je bilo veliko fresk. Zanimivo je bilo, da so si ljudje v preteklosti kupili stol, ki je bil samo njihova last. Stoli so se lahko dvignili, da so na njih lahko sedeli tudi takrat, ko so morali stati. Po ogledu katedrale smo se z avtobusom odpeljali v nakupovalno središče. Najprej smo si ogledali trgovine, kasneje pa pojedli kosilo. Ta dan smo jedli v McDonaldsu ali kakšni drugi restavraciji.
Mestni avtobus nas je odpeljal v naslednji muzej. Ker je bilo v nejm malo potnikov in zato veliko prostora, smo poskušali čim več časa loviti ravnotežje in se pri tem zelo zabavali. Vožnje z avtobusom so bile vratolomne, saj so šoferji vozili zelo hitro, tudi po klancu navzdol.
Nato smo odšli na ogled muzeja Palacio de Sao Laurenco. To je vojaški muzej, zelo bogato opremljen in v njem veljajo stroga pravila (v sobah je bila razgrnjena rdeča preproga s katere nisi smel stopiti). Videli smo zeleno in rdečo sobo ter še nekaj drugih, ki so bile bogato opremljene (stoli iz pozlačenega lesa, tkanine iz želvje kože). Povedali so nam nekaj zgodb o vojnah in znanih pustolovcih ( Krištof Kolumb). Nato so nas peljali v stolp, kjer so se ob večerih zbirale ženske, pile čaj in klepetale. Ugotovili smo, da so stolpe dvignili kasneje, da so imeli lep pogled na morje in na ladje, ki so se približevale. Ko smo si vse ogledali, smo odšli v hotel, da smo se preoblekli ter nato lepo urejeni odšli k županu (ki ga sploh ni bilo). Sprejela nas je njegova namestnica. O našem obisku so poročali tudi mediji. Po poti domov smo se ustavili v restavraciji na kilo in pojedli večerjo.
Neža
6. DAN
Jutro je bilo zelo divje, saj sva z Nino zaspali. Zel na hitro sva se oblekli in pojedli zajtrk. Danes nas je čakal ogled severne strani otoka, kjer smo si ogledali najvišje vrhe Madeire. Temperature so bile tu bolj podobne tistim v Ajdovščini, saj smo se ustavili na 1810 m visokem hribu. Pogled naokrog je bil fantastičen. Tukaj smo videli tudi veliko endemskih rastlin. Pot smo nadaljevali skozi lovorov gozd, se prehodili po lavadas do balkonu, lepe razgledne točke, kjer smo naredili fotografije. Pot smo nato nadaljevali do obmorskega mesteca, kjer smo imeli kosilo, ki nam je kar teknilo. Na poti v Funchal smo se ustavili še v mestu Machico, kje smo si ogledali Caso das Bordodeiras de Machico. Tukaj izdelujejo različne vezenine. Neka gospa nam je razkazala celoten postopek izdelave. Bilo je zelo zanimivo. Na koncu je dala vsakemu izmed nas rožico. Ustavili smo se še na kraju, kjer so se prvič ljudje izkrcali na Madeiri. Po krajšem ogledu, smo pot nadaljevali v Funchal, kjer nas je čakal že novinar z nacionalne televizije, ki je intervjuval Davida, Leo, Joãua in gospo Sašo.
Seveda se nam je ta večer mudilo v hotel, saj nismo želeli zamuditi prispevka v osrednjem televizijskem dnevniku o našem obisku.
Nika
Poglejte
fotografije in si preberite več o 5. in 6. dnevu.
***********************
7. DAN
Zjutraj, v sredo, smo se odpravili v šolo. Na ulici smo srečali skupino starejših iz Slovenije, s katerimi smo se tudi slikali. Potem smo šli s "ta norim" avtobusom do šole. Prvo uro smo imeli glasbeno vzgojo. Učitelja glasbenega pouka sta nas naučila igrati na različne kitarami, ki so del folklore. Bilo nam je tako všeč, da smo za konec prosili, če lahko vsi skupaj še enkrat zaigramo. Spoznali smo tudi njihovo tradicionalno glasbilo – brinko. To je bila najboljša ura glasbe do sedaj.
Drugo in tretjo uro smo imeli power point predstavitve o Madeiri in njeni zgodovini. Pri predavanju so tri osebe celo zaspale (o imenih raje ne bi). Nato je bilo kosilo, ki nam ni bilo preveč dobro. Čakalo nas je še barvanje vrtavk, igrače, s katero si otroci na Madeiri krajšajo svoj čas.
Popoldan smo si ogledali še muzej sakralne umetnosti. Večini nam je bilo všeč, saj smo risali. Muzejski učitelj je bil nad našimi risbami navdušen. Zamenjal nas je kar za srednješolce.
Pot nas je vodila še v muzej vina. Prijazna vodička nam je razložila vse o pridelovanju vina na Madeiri. Večerjali smo zopet v shoppingu, v restavraciji na kilo, ki se nam je kar priljubila. Z Leo sva nabavili še veliko bonbonov, ki sva jih kasneje z užitkom pojedli. Ta dan mi je bil zelo všeč, ker je bil pester in zabaven.
Nina
8. DAN
V četrtek zjutraj nas je vrgel pokonci Rok, saj smo vse tri preslišale vse budilke. Ko smo se sladko spale, so nas drugi že nestrpno čakali v avli hotela. Hitro smo se oblekle, umile in še hitreje pojedle zajtrk. Pohiteli smo na dogovorjeno mesto, kjer nas je, tudi z zamudo, pobral avtobus.
Po dobri uri vožnje smo se ustavili v zabavnem tematskem parku. Najprej smo se vozili s čolnički po malem jezeru. Nato smo si ogledali stare običaje in tipično staro hišo. Videli smo tudi zanimiv video o nastanku Zemlje, se odpravili na kratko vožnjo, kjer je bilo prikazano, kako so odkrili Madeiro, najbolj pa uživali v 3D predstavitvi otoka. Na koncu smo se poigrali v majhnem zapletenem labirintu in naredili še nekaj dobrih slik v majicah Zavarovalnice Maribor. Kosilo smo imeli v srednji šoli. Jedli smo špagete, na katere smo čakali kar veliko časa. Ravnatelj šole nam je podaril majhna ravnilca.
Po kosilu smo odšli v Santano, kjer so prave tipične hišice. Z Urško sva jih fotografirali z vseh strani. Nato smo si ogledali več kot 300 let star mlin in izdelavo moke ter orodja s katerim to počnejo. Poslovili smo se od mlinarice in mlinarja ter se odpeljali dalje. Med potjo smo se ustavili še na večih razglednih točkah. Večerjo nam je ta dan pripravila Carinina družina. Sprejela nas je zelo lepo in pogostila z okusno hrano. Zelo zabavno je bilo, ko smo v dnevni sobi igrali igrice na playstationu. Po večerji so nas njeni prijazni starši še odpeljali v hotel. Ta dan je bil zanimiv in zabaven, tako kot vsi do sedaj na Madeiri.
Pia
Poglejte
fotografije in si preberite več o 7. in 8. dnevu.
***********************
9. DAN
V petek smo ob 9:00 zapustili hotel in se odpravili presenečenju naproti. Izvedeli smo, da bomo s katamaranom odpluli opazovat kite in delfine. Nekaj časa smo se vozili na odprtem morju, nato pa zagledali delfine kako skačejo iz vode. Bili smo zelo navdušeni, saj kaj takšnega še nismo videli. Nato se je katamaran ustavil v zalivu in lahko smo se šli kopati. Po končanem kopanju, nas je katamaran odpeljal nazaj v pristanišče. Pot nas je vodila na tržnico, kjer smo si lahko kupili spominčke za domov.
Po kosilu je sledil ogled osnovne šole. To so si z večjim zanimanjem ogledovale učiteljice kakor mi učenci. Na večerjo so nas povabile družine učencev. Rok, Pia in jaz smo odšli na večerjo k Joãu. Njegova mama nam je pripravila okusno lasagno. Po večerji smo utrujeni od napornega dne odšli v hotel.
Urška
10. DAN
Ura je 0:00. Začel sem opravljati nalogo tajnika.
Vreme je sončno. Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili v manjše mestece Prazeres, kjer smo se povzpeli na razgledno točko in si kasneje privoščili masažo stopal. Na razgledni točki smo občudovali valove in pečine. Potem pa smo se sprehodili po poti, kjer ti listje, kamni, pesek, mivka, storži, BLATO zmasirajo stopala (vredno je poskusiti). Ogledali smo si tudi pedagoško farmo, kjer smo videli kar nekaj živali in zdravilnih zelišč. Po masaži stopal smo se odpravili v Calheto, kjer smo se kopali v Atlantskem oceanu (luksuz:imeli smo peščeno plažo). Po veselem čofotanju v vodi, smo se odpravili na kosilo. Po kosilu smo krenili proti hotelu po stranskih poteh. Tako je namreč enkrat naš avtobus »opralo«, kjer smo se peljali pod slapom. Zvečer smo se odpravili v šolo, kjer so nam pripravili zaključno slovesnost. Najprej smo pojedli večerjo in si ogledali video o našem bivanju na Madeiri. Sledilo je petje karaok in težko slovo od naših prijateljev. Vsi smo veliko jokali.
Dan se mi je zdel izredno zanimiv. Najbolj si bom zagotovo zapomnil masažo stopal in ekološko avtopralnico, ki je hkrati zastonj (slap). Slovo je bilo res ganljivo
Rok
Poglejte
fotografije in si preberite več o 9. in 10. dnevu.
***********************
OBISKALI SO NAS
PORTUGALCI
Preberite vtise o prvem skupnem druženju v
Slovenji
|
 |
