NK Maribor   

Navijači
 

Zametki Viol segajo v leto 1989. Takrat se je skupina razgretih fantov, v glavnem osnovnošolcev, začela zbirati na jugu stadiona Ljudski vrt. Prva tekma, na kateri so navijali, je bila 2. avgusta 1989 v pokalu Maršala Tita proti Spartaku iz Subotice, ki je takrat igral v 1. jugoslovanski ligi. Takrat je bilo okrog petnajst do dvajset navijačev, starih med trinajst in štirinajst let. Skupina se je imenovala Marinci in je bila hit med takratnimi mariborskimi osnovnošolci. Fantje so navijali za NK Maribor na tekmah v medrepubliški ligi zahod. Največje število Marincev je bilo okoli štirideset, vendar pa je treba vedeti, da je takrat veliko ljubiteljev nogometa v Mariboru navijalo za različne klube v 1. jugoligi in so zato hodili na tekme velike četverke, Olimpije in drugih klubov v 1. ligi. NK Maribor zaradi igranja v nižji ligi enostavno ni bil dovolj zanimiv.

 

Z osamosvojitvijo Slovenije je NK Maribor pritegnil precejšnje število teh navijačev in tako postal po obiskanosti tekem in interesu za nogomet prvi klub v Sloveniji, precej je prehitel tudi Olimpijo. Na zadnji tekmi NK Maribor-a v medrepubliški ligi se je ime Marinci spremenilo v VIOLE MARIBOR. Ime Viole je namreč precej bolj povezano s klubski mi barvami in mestom samim. Navijačem so se pridružili tudi starejši člani. V prvem letu 1. slovenske lige je bilo v Sloveniji več navijaških skupin. Violam je postala stalen rival Olimpija oz. njeni navijači Green Dragonsi, ki pa se v prvem letu niso pojavljali na stadionih v večjem številu. Kljub temu so v drugem, spomladanskemdelu prvenstva tako Viole, kot Dragonsi dokazali, da sta edini pravi navijaški skupini v Sloveniji. Ostale skupine iz Zagorja, Trbovelj, Izole so kaj hitro razpadle, Viole pa so se vedno bolj in bolj razvijale in postajale vedno večje ter boljše organizirane. Naredile so članske izkaznice, članov pa je bilo v prvem letu okoli osemdeset. Število je naraščalo iz leta v leto, leta 1996 je bilo okoli tristo registriranih članov, pri čemer pa je potrebno posebej poudariti, da takrat precej rednih navijačev ni iz raznih vzrokov ni bilo registriranih. Ankete, ki so bile narejene v sezoni 1992/93, so pokazale, da je bila takrat pripadnost Violam med mladimi Mariborčani odraz trenutne mode. Če bi vsi, ki so kdajkoli bili na jugu, med Violami, redno prihajali na tekme (gre za pripadnike različnih generacij), bi bilo Viol nedvomno čez tisoč. Jedro Viol sestavlja trenutno okoli sto navijačev, ki večinoma odhajajo tudi na gostovanja. V glavnem pa lahko govorimo o približno petsto aktivnih Violah.

Med večje tekme v slovenskem prostoru v prvih letih slovenske lige sodijo : Maribor : Izola 3.maja 1992, kjer so Viole pripravile prvo večjo organizirano bakljado. Čez tri dni , 6.5.1992, je bila prva večja invazija na Ljubljano, ko je Maribor igral z Olimpijo. Takrat je bilo v Ljubljani čez 300 Viol. Na tekmi Maribor : Novo Mesto je prišlo do največjega incidenta do takrat na tekmah slovenske nogometne lige. Prišlo je do prave vojne med Violami in novomeškimi Trottersi. Boji so divjali na ulicah in okrog stadiona ter med samo tekmo in po njej. Vsekakor so največje tekme tiste z Olimpijo.

Viole so v Sloveniji razvile svoj prepoznavni stil navijanja, kamor sodijo poleg glasnega, fanatičnega ter temperamentnega navijanja in osnovnih navijaških rekvizitov (šal, zastava, kapa, majica, dres) še pirotehnični vložki, razne koreografije, originalni transparenti, pa tudi huliganstvo, provokacije, neredi in podobno. Prva tri leta so Viole dobesedno vladale med navijači na nogometnih igriščih. Praktično ni minil teden, da ne bi bil v časopisih objavljen kakšen izgred Viol. Res je, da so bile takrat na stadionih in okoli njih precej drugačne varnostne razmere kot danes. Kjerkoli so se Viole pojavile so sejale strah med nasprotnikovimi navijači. Na jugu je bila res prava ekipa, nastale pa so že prve podskupine Viol. Posebej je treba omeniti Rušane, ki so precej prispevali k slovesu imena. Brez njih bi si Viole težko ustvarile takšnega slovesa, kot ga nosijo danes. Potem so tu še KURVE CENTER, doma z levega brega Drave, ki so prisotne od vsega zacetka, pa tudi skupine iz novih naselij Maribora - iz Nove vasi, Borove vasi, Tezna, Studenc in od drugod. Prav tako je potrebno posebej pohvaliti skupino iz APAČ ki je že ob nastanku slovenske lige naredila svoj transparent in je bila vselej prisotna na tekmah. Ta skupina je v zgodovini zaznamovana kot prva organizirana grupa Viol. Precej članov šteje tudi skupina ULTRAS PROVINCA, v kateri je veliko Viol z daljšim navijaškim stažem. V tej skupini so navijači iz okolice Maribora, ki prav tako sodijo v jedro Viol. Svojo skupino imajo tudi navijači iz Šentilja, ki jih je okoli dvajset in imajo svoj transparent VIOLE ŠENTILJ. K boljši organiziranosti Viol so veliko prispevali starejši navijači, in sicer skupina VIOLE ALCO UNITED. Omeniti moramo tudi skupino deklet, imenovano VIOLE GIRLS, ali popularne Girlice, ki so bile prva ženska navijaška skupina v Sloveniji.
 

Viole lahko razdelimo v tri starostne skupine. To so navijači stari do 18 let, ki predstavljajo podmladek Viol, nato so tukaj navijači, stari od 18 -24 let, ki predstavljajo jedro skupine. V tretji skupini so navijači od 25-30+ let. V desetih letih, odkar obstajajo Viole, je prišlo do velikih nihanj v odnosih na relaciji uprava - navijači in policija - navijači. Včasih so bili ti odnosi dobri, včasih pa tudi ne, in prav takrat je prihajalo do izgredov Viol. Uprava NK Maribora je bila večinoma v dobrih ali zadovoljajočih odnosih z navijači, včasih pa je, kot v vseh drugih stvareh v življenju, prišlo do medsebojnih nerazumevanj in kratkih stikov. Kvaliteta odnosov je bila precej odvisna tudi od iger NK Maribora.

Kot vse navijaške skupine imajo tudi Viole med slovenskimi navijaškimi skupinami svoje sovražnike oz. nasprotnike, pa tudi simpatizerje. Med nasprotnike Viol spadajo v prvi vrsti Green Dragonsi - navijači Olimpije. Med nasprotnike pa sodijo tudi vse skupine, ki simpatizirajo z njimi ali pa oponašajo njihovo navijanje. To so predvsem Celjski Grofje, ki so izdajalci Štajerske in so v Ljudskem vrtu skupaj z Dragonsi navijali za Ljubljančane in hkrati stali za tablo štajerska jajca. Med nasprotnike spadajo tudi Black Gringosi iz Murske Sobote, s katerimi so Viole v začetku imele korektne odnose. Gringosi so pokazali svoj pravi obraz na enem od gostovanj, kjer so se nedostojno vedli do dveh predstavnikov Viol, ki sta šla na gostovanje z njimi.
Med simpatizereje sodijo Goriške vrtnice, s katerimi imajo Viole korektne oz. prijateljske odnose in se medsebojno spoštujejo, čeprav so na medsebojnih tekmah rivali. S skupino iz Kopra - Tifozi pa so Viole v solidnih oz. normalnih odnosih, predvsem zaradi dobrega sodelovanja pri navijanju za reprezentanco v Mariboru.

Z nastopi NK Maribora v evropskih pokalih so tudi Viole pridobile nekaj evropskih navijaških izkušenj. Prva evropska tekma je bila v Mariboru s klubom Hamrun Spartans z Malte in takrat so se Viole prvič predstavile Evropi. Na tekmi sta bila promovirana dva nova, do takrat najdaljša transparenta : MI LJUBIMO MARIBOR in pa NK MARIBOR - VIOLE. Bilo je prižganih čez 40 vulkanov in nekaj dimnih bomb. Naslednja tekma je bila v Mariboru z Atleticom iz Madrida. Takrat je prišlo do prvih večjih incidentov kateregakoli slovenskega kluba na evropskih tekmah. Priprtih je bilo petnajst Viol, od tega šest do naslednjega jutra. Tekma je bila tudi prekinjena zaradi vdora enega od  navijačev na igrišče. Na tej tekmi se je zbralo največje število Viol do takrat - okoli sedemsto. Prva večja skupina navijačev v Mariboru so bili navijači Borrusie iz Dortmunda, vendar je šlo v njihovem primeru večinoma za nekoliko starejše in mirnejše navijače. Viole so si takrat pridobile prve izkušnje z navijači iz tujine. Prva bolj huligansko usmerjena navijaška skupina v Mariboru so bili navijači Austrie iz Dunaja - Bulldogs, s katerimi je prišlo do bližnjega srečanja, ko je posredovala tudi policija. En član Viol je končal v bolnišnici. Navijačem Austrie je bila odvzeta zastava in nekaj šalov, Viole pa so po tekmi kamenjale njihov avtobus po vsej Mladinski cesti do železniške postaje in ga razbile.

Prvo evropsko gostovanje Viol je bilo v Romuniji, kamor je na tekmo med Mariborom in domačo Glorio Bistrito odpotovalo nekaj Viol. V isti sezoni je sledilo še gostovanje v Dortmundu, ki je bilo resnično nepozabno za približno sedemdeset članov. Najštevilčnejše je bilo gostovanje na Dunaju proti Austrii, kjer je bilo približno dvesto petdeset Viol. To gostovanje velja za najštevilčnejše slovensko klubsko gostovanje v Evropi. Na tekmi z Austrio je prišlo do incidentov med Violami in avstrijsko policijo. Priprtih je bilo okoli 20 navijačev, od tega so bili trije zadržani na Dunaju še dva dni. Violem so se na gostovanje odpravile tudi v Atene, kjer so z navdušenjem spremljale fanatično navijanje večdesettisoč grških navijačev. Sledila so zelo številčna gostovanja v Amsterdam in Eindhoven in pa seveda nepozabni celodnevni pretep s huliganskimi navijaci Wisle iz poljskega Krakowa, ki so se v velikem številu udeležili gostovanja v Mariboru.

Viole so največji spektakel pripravile na zadnji tekmi sezone 1996/97, ko je NK Maribor Teatanic osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka samostojne Slovenije. Viole so takrat pred 14.000 gledalci pripravile šov na visokem nivoju, saj so ob bučnem navijanju skozi vso tekmo pripravile balone in zastavice prav za vsakega gledalca na stadionu. Gledalci smo nato po navodilih Viol uporabljali rekvizite, med polčasom pa se je okoli celega stadiona prižgalo okoli 300 bakel in pogled  na stadion je bil veličasten.

Viole pravijo, da se je njihova organizacija v vseh letih, predvsem v zadnjih zelo izboljšala, vendar pa jim še vedno manjka nekaj stvari, ki si jih želijo. Če želijo zagotoviti dobro organiziranost Viol in maksimalno dobro navijanje, morajo postaviti temelje, med katere v prvi vrsti spada prostor, kjer se navijači lahko zberejo, kjer lahko imajo sestanke, kamor lahko sprejemajo pošto in se tudi nasploh družijo.


Zavedati pa se je treba, da vse delo med Violami poteka na prostovoljni bazi in je odvisno od dobre volje vsakega člana, zato pozivajo vse, ki imajo kakršnokoli možnost in voljo pomagati Violam, naj to naredijo v dobrobit mariborskega nogometa in navijaštva.