Naselbina, ki se danes imenuje Starše, naj bi nastala že pred 2000 leti, ko so med Dravo in Savo že gospodarili Rimljani. Ti so si na ravnini blizu takratnega naselja postavili bivališča za svojo vojaško legijo in veličasten Mitrov tempelj (bog svetlobe). Prazno naselje po odhodu Rimljanov zasiplje Drava, ko je prestavila svojo strugo. Po veliki poplavi leta 1839 je Drava razkrila to rimsko naselje, ostanke so prepeljali v muzeje: Gradec, Maribor (marmornati lev pred Stolno cerkvijo) in Ptuj, nekaj pa jih je še ostalo tudi v Staršah (monolitni obelisk iz pohorskega belega marmorja, nekdaj spomenik; južno pri cerkvi) in ostanki Mitrovega templja.

Vas Starše je najstarejša vas med Mariborom in Ptujem in so jo včasih imenovali kar "Vas" oziroma "Ves" v takratnem narečju. Ko pa so v bližini nastale še druge, so jo preimenovali v "Stara ves" ali "Starša ves". Iz tega je nastalo ime Starše.

Za Rimljani poselijo pokrajino Slovani. Dravsko polje postane sestavni del Karantanije, njeni prebivalci pa so bili podložni Bavarcem, Frankom ali Hunom.

V 15., 16. in 17. stoletju so v naše kraje večkrat prišli Turki in tukaj ropali in pustošili (obleganje Ptuja leta 1493 in Maribora 1532).

Maja 1667 so se tukajšnji kmetje uprli grofu Juriju Gunterju Herbersteinu, njihovemu gospodarju, ko jim je hotel porušiti jez na Dravi, ki so si ga kmetje sami zgradili. V spopadu je bil grof ubit.

Tukajšnje kraje je v preteklosti zadelo marsikaj neprijetnega. Velikokrat so pustošile kobilice (nazadnje 1782. leta), leta 1836 pa je svoj davek zahtevala tudi kuga (kužna znamenja v Staršah, Zlatoličju in Marjeti).

Po odpravi tlake so morali kmetje plačevati visoke davke državi, deželi, okraju in občini. Ker so bili visoki, jih večina kmetov ni zmogla plačevati. Zadolževali so se v denarnih zavodih, ki so bili v rokah Nemcev. Tako so postali od njih   politično odvisni.

Med 1. sv. vojno so Nemci tukajšnje zavedne Slovence preganjali. Skoraj vsi moški so bili vpoklicani v vojsko (spomenik pred cerkvijo). V današnji občini je takrat živelo kar nekaj Maistrovih borcev, ki so se odzvali klicu generala Maistra, da bi obranili severno mejo.

Med 2. sv. vojno so tod gospodarili Nemci. Zatirali so vse, kar je bilo Slovensko. Sežigali so knjige, izseljevali ljudi in ponemčili vse, kar se je dalo. Za osvoboditev izpod nemškega jarma je darovalo svoje življenje 40 ljudi.