SLOVENSKA BISTRICA
ENO IZMED NAJSTAREJŠIH SLOVENSKIH
MEST

![]() Mesto Slovenska Bistrica je
nastalo na križišču cest v smeri današnjega Maribora, Celja in Ptuja na
ostalinah rimskega naselja Civitas Negotiana.
Kraj so obzidali okoli leta 1300 in ga utrdili s štirimi vogalnimi stolpi. Mestne pravice je kraj dobil v začetku 14. stoletja. Veliko škode je mesto utrpelo med turškimi vpadi. Slovensko Bistrico so prizadeli tudi trije požari in jo vselej upepelili. Vidnejši razvoj mesta je prinesla cesta med Dunajem in Trstom. V tistem obdobju so zgradili tudi večino mestnih stavb. Premaknitev železniške proge ob izgradnji južne železnice od Slovenske Bistrice je pomenila za razvoj mesta hud udarec. |
TRG
SVOBODE Z ROTOVŽEM:

Današnji lepo zasnovan osrednji mestni trg je
samo še senca nekdanje ureditve. Z rotovžem in cerkvijo Marije sedem
žalosti v ozadju, z zelenim parkom in drevoredom po vsej dolžini je
bil povsem nekaj drugega kot današnja ureditev, kjer vladajo asfalt,
parkirišča in nered. Nekdanji hotel je dobil
novo
namembnost. Celoten trg je zavarovan kot primer staromestne trške
arhitekture.
TRG
ALFONZA ŠARHA:
Preko kamnitega mostu, ki je
tehniški spomenik, pridemo na trg Alfonza
Šarha. Tudi tukaj najdemo lepe primere trške arhitekture; prostor pa
obvladujeta še Marijino znamenje in v ozadju župnijska cerkev sv. Jerneja.
NOVI
DEL MESTA:

Prve stolpnice v novem delu mesta so nastale
kot delavsko naselje
Impol.
V desetletjih se je okrog njih
razvilo pravcato mestno jedro z ulicami,
vrtcem, delavsko restavracijo in s številnimi trgovinami ter lokali. V
okolici je veliko dobrih vinogradov.
KIP ANTONA MARTINA SLOMŠKA Z BLAŽETOM IN NEŽICO

Kip stoji danes na terasi med zupnišcem in cerkvijo sv. Jerneja. Gre za delo mariborskega kiparja Sojča, ki ga je sklesal ob priliki dograditve Slomškovega doma v letu 1938. Prvotno so ga postavili na podstavek južne fasade doma. Ob nemški okupaciji leta 1941 so ga zavedni domačini prenesli pod zvonico župne cerkve. Na sedanje mesto so ga od tam prestavili na novi podstavek kulturni delavci mesta in župnija v letu 1991.
ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA
Prvič se omenja
že v letu 1240; župnijska pa je
postala že pred letom 1252. Ohranjeni fragmenti so v zahodni in severni
steni sedanje stavbe.
V baroku je doživela korenito prezidavo,
povečanje in okrasitev. Poslikave so Brollove, v prezbiteriju
Flurerjeve (1727), Laubmannove (1738) in Lerchingerjeve. Kiparsko
okrasje je Holzingerjevo delo, osrednja oltarna slika pa
Kramser-Schmidtova. Znamenite so cerkvene orgle.
CERKEV SV. JOŽEFA

Gre za enega najpomembnejših sakralnih spomenikov pri nas, za tako imenovani "sladkogorski" tip cerkvene gradnje v dobi baroka (1757). Predstavlja izrazit prostorski in krajinski poudarek nad mestom. Žal je njegovo okolje močno pozidano, s čimer je razveljavljena spomeniška zaščita. Značilonost Jožefove cerkve so njeni baročni oltarji; poslikave cerkev namreč nima. Glavni oltar je izdelala mariborska delavnica Jožefa Strauba v letu 1757 - 1758.