SLOVENSKA BISTRICA
ENO IZMED NAJSTAREJŠIH SLOVENSKIH MEST

Slovenska Bistrica

Mesto
Mesto Slovenska Bistrica je nastalo na križišču cest v smeri današnjega Maribora, Celja in Ptuja na ostalinah rimskega naselja Civitas Negotiana.
Kraj so obzidali okoli leta 1300 in ga utrdili s štirimi vogalnimi stolpi. Mestne pravice je kraj dobil v začetku 14. stoletja. Veliko škode je mesto utrpelo med turškimi vpadi. Slovensko Bistrico so prizadeli tudi trije požari in jo vselej upepelili.
Vidnejši razvoj mesta je prinesla cesta med Dunajem in Trstom. V tistem obdobju so zgradili tudi večino mestnih stavb.
Premaknitev železniške proge ob izgradnji južne železnice od Slovenske Bistrice je pomenila za razvoj mesta hud udarec.


TRG SVOBODE Z ROTOVŽEM:

Trg svobode
Današnji lepo zasnovan osrednji mestni trg je samo še senca nekdanje ureditve. Z rotovžem in cerkvijo Marije sedem žalosti v ozadju, z zelenim parkom in drevoredom po vsej dolžini je bil povsem nekaj drugega kot današnja ureditev, kjer vladajo asfalt, parkirišča in nered. Nekdanji hotel je dobil novo namembnost. Celoten trg je zavarovan kot primer staromestne trške arhitekture.






Trg Alfonza ŠarhaTRG ALFONZA ŠARHA:

Preko kamnitega mostu, ki je tehniški spomenik, pridemo na trg Alfonza Šarha. Tudi tukaj najdemo lepe primere trške arhitekture; prostor pa obvladujeta še Marijino znamenje in v ozadju župnijska cerkev sv. Jerneja.






NOVI DEL MESTA:

Novi del mesta

Prve stolpnice v novem delu mesta so nastale kot delavsko naselje Impol.
V desetletjih se je okrog njih razvilo pravcato mestno jedro z ulicami, vrtcem, delavsko restavracijo in s številnimi trgovinami ter lokali. V okolici je veliko dobrih vinogradov.




KIP ANTONA MARTINA SLOMŠKA Z BLAŽETOM IN NEŽICO

Kip Antona Martina Slomška

 

Kip stoji danes na terasi med zupnišcem in cerkvijo sv. Jerneja. Gre za delo mariborskega kiparja Sojča, ki ga je sklesal ob priliki dograditve Slomškovega doma v letu 1938. Prvotno so ga postavili na podstavek južne fasade doma. Ob nemški okupaciji leta 1941 so ga zavedni domačini prenesli pod zvonico župne cerkve. Na sedanje mesto so ga od tam prestavili na novi podstavek kulturni delavci mesta in župnija v letu 1991.

 

 



ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA

Cerkev sv.JernejaPrvič se omenja že v letu 1240; župnijska pa je postala že pred letom 1252. Ohranjeni fragmenti so v zahodni in severni steni sedanje stavbe.


Notranjost cerkve V baroku je doživela korenito prezidavo, povečanje in okrasitev. Poslikave so Brollove, v prezbiteriju Flurerjeve (1727), Laubmannove (1738) in Lerchingerjeve. Kiparsko okrasje je Holzingerjevo delo, osrednja oltarna slika pa Kramser-Schmidtova. Znamenite so cerkvene orgle.

 






CERKEV SV. JOŽEFA

Gre za enega najpomembnejših sakralnih spomenikov pri nas, za tako imenovani "sladkogorski" tip cerkvene gradnje v dobi baroka (1757). Predstavlja izrazit prostorski in krajinski poudarek nad mestom. Žal je njegovo okolje močno pozidano, s čimer je razveljavljena spomeniška zaščita. Značilonost Jožefove cerkve so njeni baročni oltarji; poslikave cerkev namreč nima. Glavni oltar je izdelala mariborska delavnica Jožefa Strauba v letu 1757 - 1758.