Tovarna sladkorja Ormož
Tovarna sladkorja Ormož
Opekarniška cesta 4
SI-2270 Ormož
tel: 02 741 03 00
fax: 02 740 12 91
Spletna stran: http://www.spletomat.com/tso/
El.pošta: tovarna.sladkorja@tso.si
Tovarna sladkorja Ormož
Tovarna sladkorja d.d je edina proizvajalka sladkorja v Sloveniji. Sladkor proizvajamo v osnovi iz sladkorne pese, od leta 1993 pa predelujemo tudi surovi trsni sladkor.
Naš glavni izdelek je beli sladkor, v manjših količinah pa proizvajamo tudi naravni rjavi sladkor. Pri proizvodnji sladkorja nastajajo tudi polizdelki, oziroma stranski izdelki, kot so pesni repiči, pesni rezanci, melasa in karbonatacijsko apno.
Zgodovina tovarne sladkorja
Zgodovinski viri nam dokazujejo, da je bilo med leti 1806 in 1977 vsaj pet resnih
razmišljanj o gradnji tovarne sladkorja v Sloveniji. Žal so zaradi političnih
in gospodarskih razmer v državah, v katerih smo Slovenci živeli, ta razmišljanja
ostala nerealizirana ali pa so tovarno zgradili kje drugje.
1976
Končno je v dogovoru o temeljih družbenega načrta SR Slovenije za obdobje 1979
- 1980 bilo odločeno, da bomo v Sloveniji povečali poljedeljsko pridelavo in
med pomembnejšimi poljščinami pridelovali tudi sladkorno peso ter zato zgradili
tudi zgradili tovarno sladkorja.
1977
V okviru takratnega združenja SLOVIN se je pričela gradnja tovarne. Financiranje
se je zagotavljalo iz fonda, v katerega se je stekal tako imenovani "sladkorni
dinar". To so bila sredstva iz domačih in tujih kreditov ter prispevkov,
ki jih je združilo 129 domačih podjetij.
Gradnjo je prevzelo priznano zahodno nemško podjetje BMA iz Braunschweiga. Poleg
nosilca izgradnje je v njej sodelovalo tudi veliko število podjetij, pretežno
tudi iz Slovenije, a tudi drugih republik tedanje skupne države.
1979
Gradnja tovarne je uspešno zaključena.
1980
Prva predelava (kampanja) sladkorne pese.
Pričela so se leta poslovanja, v katerih je bilo najpomembneje zagotoviti zadostne
količine sladkorne pese za polno izkoriščenost predelovalnih zmogljivosti.
Zgrajene zmogljivosti tovarne so bile naslednje:
* dnevne predelovalne zmogljivosti: 4.000t/dan
* letna predelava sladkorne pese: 320.000t
* letna proizvodnja sladkorja: 42.000t
* letna proizvodnja melase: 12.800t
* letna proizvodnja pesnih rezancev: 12.800t
Pomanjkanje sladkorne pese in trajnih obratnih sredstev je za uspešno poslovanje tovarne predstavljalo veliko težavo, kljub temu pa so se površine s sladkorno peso širile. Uspešno smo odplačevali tudi za izgradnjo najete kredite.
1989
Odplačilo vseh domačih in tujih kreditov iz izgradnje.
1993
Izguba pridelovalnih površin sladkorne pese na Hrvaškem (1/2 vseh pridelovalnih
površin).
Odločitev o investiciji v tehnologijo, ki bo omogočila predelavo surovega trsnega
sladkorja, je bila izredno dobra, tako je bila že v letu 1994 v Tovarni sladkorja
d.d. predelana prva količina surovega sladkorja, ki je vsaj delno nadomestila
izpad proizvodnje, ki je nastal zaradi izgube pridelovalnih površin na Hrvaškem.
1994
Začetek procesa lastninskega preoblikovanja tovarne v delniško družbo.
1996
Uvrstitev delnic Tovarne sladkorja d.d. na Ljubljansko borzo OTC.
1997
Velike spremembe lastniške strukture. Nakup večinskega deleža Tovarne sladkorja
d.d. nizozemske korporacije COSUN iz Brede.
Nujnost tehnološke posodobitve in potrebe po obratnem kapitalu so pripeljale
tudi do izvedbe dokapitalizacije v znesku 17,3 mio DEM ( 8.65 mio ).
Zanimivosti o sladkorju
Prvi stik s sladkorjem doživimo preko materinega mleka. Okus po sladkem nam vzbuja prijetne občutke, težnja po sladkem nas spremlja skozi vse življenje.
Že davno pred kristalnim sladkorjem iz stebel sladkornega trsa ali korenov sladkorne pese so si ljudje občasno posladkali življenje z medom. V začetku so ga odvzemali divjim čebelam, kar je bilo lahko zelo boleče, kasneje - z razvojem čebelarstva pa je med postal lažje dostopen.
Na srečo so na Melanezijskem otočju od 6000 do 8000 pr. n. št. živeli domorodci,
ki so iz nepoznanega vzroka zagrizli v srž rastline in odkrili, da je okus te
srži zelo prijeten sladek. Ta rastlina je bila sladkorni trs.
To odkrije je dobilo svoj razcvet šele v indijski kulturi. Počasi je začel sladkor
svojo pot po svetu. Vojaki Aleksandra Velikega so prinesli prvi sladkor v območje
Sredozemlja. Arabci so razširjali kulturo gojenja sladkornega trsa v vseh osvojenih
deželah.
ťNa poljih v okolici Tripolija (Libanon) najdemo plantaže sladkornega trsa, katere domačini imenujejo Cukra. V času žetve se stebla trsa zmeljejo, stisnejo in tako pridobljen sok se filtrira in napolni v posode, v katerih se ta sok na soncu strdi. V posodi ostane bela, soli podobna snov.Ť Tako opisuje pridobivanje sladkorja jezdec iz leta 1100 po vrnitvi iz križarskih pohodov, kjer je prvič srečal rastlino po imenu sladkorni trs.
Kolumb je sladkorni trs prenesel v Ameriko okolica Antilskega otočja Santo Domingo. In kmalu se je razvila močna trgovina s sladkorjem med kolonijami in evropskimi državami. Kljub temu pa je sladkor še vedno ostal zelo draga dobrina tako, da so si ga lahko privoščili le najpremožnejši sloji takratne družbe. Sladkor se je lahko kupil le v lekarnah in trgovinah z začimbami, v premožnih gospodinjstvih so ga tako shranjevali v dragocenih srebrnih posodah.
Leta 1747 je Andrej Sigismund Marggraf dokazal, da koreni pese vsebujejo sladkor, ki je po sestavi enak tistemu iz sladkornega trsa. Njegov naslednik Carl Achard je leta 1796 začel z množično odbiro sladkih korenov in opisal tehnološki postopek za pridobivanje sladkorja iz njih.
Prvo tovarno za predelavo korenov so zgradili leta 1802 blizu Wroclava.
Pravi pomen je proizvodnja dobila po letu 1806, ko je Napoleon razglasil celinsko zaporo in s tem preprečil oskrbo evropskih držav s trsnim sladkorjem iz Amerike, ki je v tistih časih sladil jedi bogatašev. Tako je sredi 19. stoletja v Evropi pesni sladkor izpodrinil trsnega.