Cerkev sv. Jakoba

Mestno jedro Ormoža je trapezasti Mestni trg, odmaknjena od njegovega vzhodnega roba pa stoji cerkev Svetega Jakoba, ki je bila prvič omenjena leta 1271. Okoli leta 1400 je bil sezidan dolgi kor, v prvi polovici 15. stoletja pa kapela, ki so jo v prvi polovici naslednjega stoletja spremenili v stransko ladjo. Po požaru leta 1687 so banjasto obokali ladjo in povišali zvonik. Najstarejše freske v njej so iz okoli leta 1400, tiste v severni ladji pa so nastale po letu 1632. Renesančna poslikava prikazuje v štirih pasovih 48 prizorov iz stare in nove zaveze. Iz tistega časa je poslednja sodba na slavoločni steni. Pomembna sta še relief donatorja, ki kleči pred Kristusom in kip Marije z detetom. Nasproti vhoda je baročni Marijin steber iz konca 18. Stoletja.

Sveti Jakob

Sveti Jakob, apostol, goduje 25. julija. Pridevek starejši je dobil zato, da so ga razlikovali od Jakoba mlajšega (3. 5.), ki je bil kasneje poklican med apostole. Bil je prvi mučenec med apostoli. Ko so Arabci v sedmem stoletju osvojili Jeruzalem, so kosti sv. Jakoba prenesli v Santiago de Compostela na severozahodu Španije, kjer je še danes sloveča božja pot. Tja so romali tudi naši predniki, priporočali so se mu zlasti za dobro letino in lepo vreme. Tako je postal kmečki svetnik in zavetnik romarjev. Papež Kalist II. je leta 1122 uvedel “Jakobovo leto” v Komposteli.