Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7. , 8. in 9 razreda izvajati pouk izbirnih predmetov.

Predstavljamo vam  izbirne predmete, ki si jih učenci lahko izberejo.

Učenci si izberejo izbirne predmete v skladu s svojimi interesi, sposobnostmi in posebnimi zanimanji. Izbirni predmeti so nov način prilagajanja osnovne šole individualnim razlikam učencev.  Sprememba 17. člena Zakona o osnovni šoli omogoča, da učenec izbere DVE URI izbirnih premetov lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo starši. Učenec lahko izbira med predmeti z družboslovno-humanističnega in naravoslovnega področja. Izbirne predmete lahko izbere iz obeh sklopov ali samo iz enega (npr. samo iz družboslovno–humanističnega oziroma iz naravoslovnega področja).

Izbirni predmeti se ocenjujejo s številčno oceno.

V Zakonu o osnovni šoli 52. člen omogoča, da je učenec v 7., 8. in 9. razredu, ki obiskuje glasbeno šolo z javnoveljavnim  programom, na predlog staršev oproščen obiskovanja izbirnih predmetov. O oprostitvi odloča ravnatelj. Učenec 7., 8. ali 9. razreda, ki je oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih, se iz teh ne ocenjuje.

Učenci ne morejo izbrati izbirnega predmeta z isto vsebino kot v preteklem šolskem letu. Skupine za izvedbo izbirnih predmetov se oblikujejo do konca tekočega šolskega leta. Učenci imajo možnost, da v septembru popravijo svojo izbiro – vključijo se lahko v tiste skupine, kjer je še prostor in pravilna časovna usklajenost z njegovim siceršnjim urnikom.

Seznam Izbirnih predmetov, ki je bil sprejet na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, najdete na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport na naslovu

                                                               http://www.mszs.si.

   PONUJENI IZBIRNI PREDMETI V OŠ MALEČNIK

NEMŠČINA

OPREDELITEV PREDMETA

V času vse intenzivnejšega svetovnega povezovanja ima tuji jezik čedalje večji pomen v vzgoji in izobraževanju. Še posebej to velja za nemščino, jezik naših sosedov Avstrijcev in ne tako zelo oddaljenih Nemcev in Švicarjev. Znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih učenci usvajajo in razvijajo pri pouku nemščine, so pomembne zaradi neposredne uporabnosti za učence, pozneje pa za njihovo poklicno izobraževanje, za širjenje njihove komunikacijske sposobnosti prek meja materinščine ter za razvijanje medkulturne komunikacijske sposobnosti.

CILJI PREDMETA

Učenci pri pouku nemščine:

-          krepijo svojo željo po novem znanju  ter razvijajo sposobnost za pridobivanje in ohranjanje znanja in spretnosti;

-          razvijajo sposobnost dela v skupini, medsebojnega sodelovanja in podpore;

-          oblikujejo osebne cilje učenja, spoznavajo in kritično vrednotijo svoje dosežke ter si prizadevajo za izboljšanje;

-          razvijajo štiri jezikovne spretnosti: slušno in bralno razumevanje ter ustno in pisno sporočanje;

-          spoznavajo kulturo nemško govorečih skupnosti;

-          razvijajo sposobnost kakovostne medosebne ter medkulturne komunikacije;

-          se učijo strpnosti, spoštovanja in razumevanja drugačnosti ter povezovanja med različnimi kulturami;

-          s spoznavajo podobnosti in razlike med slovenskim in nemškim jezikovnim sistemom ter razvijajo svojo jezikovno zavest.

Pri pouku obravnavane teme izhajajo iz učenčevega vsakodnevnega življenja, njegovega domišljijskega sveta ter njegovega zaznavanja in delovanja: družina, šola, živali, človeško telo, počitnice, prazniki, zdravje, nakupovanje, v restavraciji, prosti čas … Metode in oblike dela so raznovrstne: delo v parih in skupinah, igranje vlog, jezikovne igre,uganke in križanke, pesmi, projektno delo ter učenje s pomočjo računalnika.

FRANCOŠČINA

(FRANCOŠČINA I, II  in III)

Francoščina je triletni izbirni predmet, ki se izvaja dve uri tedensko in ga je mogoče prekiniti vsako leto. Pouk poteka po učbeniku. Poleg tega se bodo učenci učili s pomočjo dodatnih gradiv, kot so DVD-ji, CD-ji, knjige, revije, slikovno gradivo, internet in dru­go računalniško gradivo, kar omogoča komunikativen in interkulturen pristop z obilo zabave in učencem dovoljuje veliko kreativnosti ter samostojnosti.

Učenci v treh letih dobijo dovolj dobro osnovo, da lahko v srednji šoli uspešno nadaljujejo z učenjem francoščine, dobrodošli pa so tudi učenci, ki v srednji šoli ne bodo nadaljevali s tem predmetom in bodo imeli priložnost usvojeno znanje preveriti in uporabiti v vsakdanjem življenju.

Vsako leto v maju se osnovnošolci iz cele Slovenije srečajo na FRANKOFONSKEM FESTIVALU v Kranju, kjer na različne načine pred­stavijo, kaj vse so se že naučili.

Zakaj se naj učenci odločijo za francoščino?

Veliko francoskih besed uporabljamo v slovenščini, pa ne vemo, da so francoske: avion, pilote, crocodile, panda, parfum ...

Ker jo govorijo po celem svetu (180 milijonov), ni samo prestižni diplomatski jezik, ampak je v Evropski uniji postala jezik državnikov, gospodarstvenikov, pravnikov, znanstvenikov, umetnikov, skratka evropski in svetovni jezik.

ŠPANŠČINA

Izbirni predmet španščina poteka 3 leta, od sedmega do devetega razreda osnovne šole. Pričetek učenja tega tujega jezika je možen v vsakem letniku, vendar pa možnost preskakovanja posamezne stopnje ne obstaja. V vseh treh razredih je enako število ur, to je dve šolski uri na teden, kar pomeni 70 ur letno.

Španski jezik je zelo razširjen svetovni jezik, saj je uradni jezik Evropske unije, govorijo pa ga še v domala celi Srednji in Južni Ameriki, (razen Brazilije ter male državice Belize) in tudi na Filipinih. Če torej človek obvlada angleščino in španščino, hodi po svetu lahkih nog naokrog.

V prvem letu učenci usvojijo osnove vljudnostnih predstavitvenih fraz, opišejo sebe, svoje bivališče ter družino. Pri tem spoznajo glagole biti, ki so posebnost španskega jezika, saj obstajajo kar trije, ter spregajo glagole v sedanjiku – zmožni so govoriti o sebi in svojih navadah, poteku njihovega vsakdanjika.

V drugem letu znanje nadgradijo z besediščem, povezanim z nakupi, dialogi v restavraciji, znanje pridevnikov pa poglobijo s primerjalnimi strukturami. Naučijo se izražati svoja počutja, dajejo nasvete, spoznajo tvorbo velelnika ter sedanji pogojnik (pripovedujejo o načrtih za prihodnost). Proti koncu leta sledijo že zahtevnejše časovne paradigme, kot so prihodnjik ter delno tudi eden od časov, ki se uporablja za opisovanje preteklih dogodkov.

V zadnjem letu pouka španskega jezika najprej dodobra ponovijo vse do takrat znane časovne paradigme (sedanjik, prihodnjik ter opisni preteklik) nato pa pričnejo z usvajanjem navadnega preteklika, ki je v španščini precej zahteven, saj obstaja veliko nepravilnih struktur. Kar precej časa pa je posvečenega učenju posebnosti, ki je prisotna v vseh romanskih jezikih, želelnemu naklonu, ki je izražen s posebno strukturo, imenovano el Subjuntivo. Ob tem učenci spoznajo tudi pogojne stavke, ki izražajo neresnične situacije v sedanjiku (če bi, bi). Pobližje spoznajo tudi Španijo ter njene kulturne in naravne značilnosti, ki jih nato  primerjajo z latinoameriškimi.

FILOZOFIJA ZA OTROKE

KRITIČNO MIŠLJENJE

OPIS PREDMETA

Filozofija za otroke je skupno ime za obvezni izbirni predmet v zadnjem triletju.

Je trileten predmet, lahko tudi krajši, ki je vezan na razred.

Filozofija za otroke obsega tri izbirne predmete (kritično mišljenje – 7. razred, Etična raziskovanja -  8. razred, Jaz in drugi – 9. razred).

Filozofski problemi, prevedeni v otroški jezik, spodbujajo razsodnost, sodelovanje v raziskovalni skupini, krepijo samopodobo in omogočajo, da učenci na pozitiven način doživljajo sebe in druge.

Predmet je zasnovan kot filozofsko raziskovanje, ki razvija mišljenje ob vsebinah, ki so dane v čitankah.

CILJI PREDMETA

-          filozofsko raziskovanje etičnih, socialnih, spoznavnih in antoloških problemov,

-          razvijanje avtonomnega, kritičnega, refleksirnega mišljenja,

-          razvijanje domišljije in kreativnosti,

-          razvijanje kulture dialoga,

-          razvijanje miselnih spretnosti (oblikovanje mnenj, analiziranje, sintetiziranje, primerjanje, iskanje hipotez, postavljanje vprašanj …).

POTEK POUKA

Ena ura tedensko.

VERSTVA IN ETIKA

Izbirni predmet verstva in etika nudi učencem možnost, da razširijo svoje znanje, ki ga o verstvih in etiki dobijo pri obveznih predmetih. Verstva in verske tradicije so vpete v zgodovino kultur in civilizacij, ki so jih oblikovale. Posebej pomembno je praznovanje krščanstva, ki je sooblikovalo našo civilizacijo in kulturo. Naraščajoča odprtost in povezanost sveta omogoča boljše poznavanje drugih kultur in verstev, svobodno gibanje ljudi pa zahteva vzajemno spoštovanje med ljudmi različnih verskih nazorov.

Predmet je trileten, vendar lahko učenci izberejo predmet tudi le za eno leto. Namenjen je tako učencem, ki imajo doma religiozno vzgojo, kot pripadnikom drugih religij in tistim brez religiozne vzgoje. Pristop k svetu verstev in svetovnih nazorov je nevtralen, drugačen od pristopa z izhodišč posameznih verstev, ne pa njim nasprotujoč. Ob vsej pozornosti, ki jo namenja krščanstvu, tega od vsega začetka obravnava v primerjavi s svetom drugih religij in nazorov.

Vsebine za posamezni razred so izbrane glede na vodilni motiv obravnave tem. V 7. razredu je ta svet v vsej svoji raznolikosti. Vodilni motiv je dojemanje raznolikosti verstev kot sestavine raznolikosti sveta, izhajajoč iz verstva našega okolja in njegovih značilnost

Vsebina predmeta

1. Verstva sveta
2. Krščanstvo
3. Islam
4. Budizem
5. Judovstvo
6. Azijska verstva

LIKOVNO SNOVANJE

OPREDELITEV  PREDMETA

Izbirni predmet likovne vzgoje – likovno snovanje – je s svojimi vzgojno-izobraževalnimi nalogami pomemben dejavnik, ki dopolnjuje vsebine rednega predmeta likovna vzgoja. Z likovnim izražanjem učenci preverjajo in razvijajo razumevanje prostora, izražajo občutja, stališča in vrednote.

Vsebine predmeta so po posameznih likovnih področjih (risanje, slikanje, kiparstvo, oblikovanje prostora in grafika) zasnovane na temeljnih likovnih pojmih, ki jih učenec pridobiva in nadgrajuje glede na svoje zmogljivosti. Povezujejo pojme iz likovne teorije, zgodovine umetnosti in likovne tehnologije. Nenehno pa se vsebine povezujejo tudi s pojmi v vsebinah rednega predmeta likovna vzgoja in drugih predmetnih področij.

Celotna dejavnost predmeta temelji na zagotavljanju materialnih in konceptualnih možnostih za razvoj učenčeve likovne ustvarjalnosti. Predstavlja nadaljevanje in usmerjanje likovnega raziskovanja sveta, odkriva posebnosti likovnega izražanja in njeno nadgrajevanje ter poglabljanje posluha tako za likovna dela umetnikov kakor tudi uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. Pomemben cilj predmeta je priprava učenca za sodelovanje v kulturnem življenju ožjega in širšega okolja in razumevanje sodobne vizualne komunikacije.

SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Učenci:

·         razvijajo zmožnost opazovanja predstavljivosti likovnega mišljenja, likovnega spomina in domišljije;

·         razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti;

·         bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje;

·         usvajajo znanje likovne teorije in ostrijo čut za likovne vrednote;

·         se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo;

·         ob rokovanju z različnimi materiali in orodji razvijajo motorično spretnost in občutljivost;

·         z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijejo kiparski odnos in občutenje likovnega prostora;

·         se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo;

·         ob rokovanju z različnimi materiali in orodji razvijejo motorično spretnost in občutljivost;

·         z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijejo kiparski odnos in občutenje likovnega prostora;

·         se seznanjajo z razlikami povezavami med vizualnim in likovnim svetom;

·         razvijejo likovno izrazne zmožnosti in ustvarjalnost;

·         ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne socialne in estetske osebnostne kvalitete;

·         ob ozaveščanju čustev razvijajo čut za lepo;

·         spoznavajo vlogo in pomen estetskih vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju;

·         razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah;

·         likovne kulturne dediščine;

·         razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev umetnikov;

·         Razvijajo zmožnost razumevanja različnih medijev vizualne kulture in Razvijajo odnos za likovne stvaritve do nacionalne in splošne človeške zmožnost  vrednotenje uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju.  

UMETNOSTNA ZGODOVINA

(Kaj nam govorijo umetnine; Življenje upodobljeno v umetnosti; Oblika in slog;)

OPREDELITEV PREDMETA

Umetnostna zgodovina je veda, ki obravnava zgodovino idej in njihov izraz v likovnih zvrsteh, zlasti arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu ter sorodnih načinih ustvarjanja. V svoji najširši obliki povezuje svet likovno izraženih misli, občutij in spoznanj z drugimi umetniškimi izrazi oziroma predstavlja, kako se je likovni umetnik odzval na svet, v katerem je živel.

Predmet umetnostna zgodovina je kot izbirni predmet del obveznega programa OŠ. Temeljni cilj in namen predmeta je, da učenca vpelje v svet umetnostnih spomenikov od davnine do naših dni. Prek njih naj učenec spozna umetnost in kulturo domačega kraja in širšega okolja. Posamezne sestavine predmeta in predmet v celoti imajo veliko humanistično in narodno zavedno vlogo, ker učencu dajejo široko kulturno izobrazbo, mu odpirajo vrata v svetovno in slovensko umetnost, ki naj jo spozna in prepozna kot posebno vrednoto. Prek seznanjanja z umetnostjo domačega okolja si učenec oblikuje narodno zavest in samospoštovanje. Umetnostno zgodovinska znanja širijo duhovno obzorje in učencu dajejo življenjsko osmišljanje, navajajo na sprejemanje raznolikega, raznoterih kvalitet.

Predmet ni naravnan v kopičenje podatkov, temveč umevanju likovnih stvaritev. Predmet vsebuje tudi prvine »Zgodovinskega spomina« in navaja učence na varovanje in ohranjanje umetnostne dediščine, na vrednotenje sprememb na spomenikih in na oblikovanju stališč glede možnosti za uveljavljanje skrbi za umetnostne spomenike.

Obvezni izbirni predmet umetnostna zgodovina je zasnovan v treh enoletnih vsebinsko sklenjenih sklopih. Učencu omogoča, da se za predmet odloči v 7., 8. in 9. razredu, oz. v vseh treh razredih po eno uro tedensko.

TURISTIČNA VZGOJA

I. OPREDELITEV PREDMETA TURISTIČNA VZGOJA

Turistična vzgoja je enoletni izbirni predmet, namenjen učencem od 7. do 9. razreda. Skupina je torej lahko heterogena.

Temeljni namen predmeta je vzgoja učencev za pozitivni odnos do turizma in turistov. Učencem naj bi vzbudil zanimanje za turizem kot možno področje njihovega prihodnjega poklicnega ali ljubiteljskega dela ter jih motiviral za pridobivanje znanja o turizmu kot družbenem gibanju in perspektivni gospodarski dejavnosti v domačem kraju, širši okolici in državi ter za spoznavanje, ohranjanje in smotrno izkoriščanje naše naravne in kulturne dediščine, ki je oblikovala našo istovetnost in razpoznavnost.

II. GLOBALNI CILJI IZBIRNEGA PREDMETA

Učenci pri predmetu:

• na primeru domačega kraja spoznavajo turizem kot spremljajoč razvojni pojav, družbeno gibanje in gospodarsko dejavnost, ki je pomembna za razvoj Slovenije;
• seznanijo se z osnovami za razvoj turizma v domačem kraju (pokrajini) in v Sloveniji;
• spoznavajo in vrednotijo naravne, družbene, gospodarske in politične osnove za razvoj turizma, zlasti naravno in kulturno dediščino v domačem kraju in v Sloveniji in ob tem pridobivajo nacionalno samozavest in ponos;
• odkrivajo in vrednotijo tiste sestavine življenja v domačem kraju in regiji, ki bi lahko obogatile obiskovalce in tudi njih same;,
• spoznavajo ljudi in ustanove, ki se ukvarjajo s turizmom in živijo od njega;
• spoznavajo turistične poklice in možnosti zaposlovanja v turističnih dejavnostih ter razvijajo sposobnosti za opravljanje najrazličnejših del v turizmu;
• spoznavajo načine pridobivanja in posredovanja informacij v turizmu in o turizmu;
• spoznavajo turistično društveno dejavnost;
• razvijajo sposobnost kulturnega komuniciranja in javnega nastopanja.

RETORIKA

1 Opredelitev predmeta

Namen retorike je analiza in pravilnejše ter natančnejše oblikovanje argumentov in prepričevalnih tehnik na vseh področjih človeškega življenja. Retorika v 9. razredu naj učence in učenke nauči predvsem samostojnega in kritičnega oblikovanja ter izražanja stališč pri drugih predmetih v teku nadaljnjega izobraževanja, kakor tudi na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja.

2 OPERATIVNI CILJI

2.1 FUNKCIONALNI CILJI

  1. Učenci in učenke spoznavajo, kaj je retorika.

  2. Učenci in učenke spoznavajo, zakaj se je koristno učiti retorike.

  3. Učenci in učenke spoznavajo etiko dialoga.

  4. Učenci in učenke spoznavajo, kaj je argumentacija.

  5. Učenci in učenke spoznavajo razliko med dobrimi in slabimi 

      argumenti.

             6. Učenci in učenke s spoznavanjem sestavnih delov retorične tehnike razumejo, kako lahko oblikujejo prepričljive govore.

     7. Učenci in učenke spoznavajo, kako pomembni so za uspešno prepričevanje značaji (govorca) in strasti (poslušalcev).

8. Učenci in učenke spoznavajo nastanek in zgodovino retorike.

2.2 IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Učenci in učenke se (na)učijo javnega nastopanja in izražanja svojih stališč.

2. Učenci in učenke se (na)učijo učinkovitega prepričevanja in argumentiranja.

Pouk retorike poteka po naslednjih korakih:

1. Učenci in učenke prepoznavajo iz svojih  izkušenj, da je retorika vsakdanje uporabna in koristna veščina.

2. Učenci in učenke iz vsakdanjih govornih položajev prepoznavajo, kaj so načela/pravila in odlike dobrega dialoga ter ga poskušajo udejanjati.

3. Učenci in učenke spoznajo argument in njegove značilnosti kot ključni element dialoga in ločujejo argumentacijo od prepričevanja.

4. Učenci in učenke spoznavajo retorično tehniko in sestavne dele dobro oblikovanega pogovora.

5. Učenci in učenke spoznajo, da so vpeti v sporočevalno verigo enkrat kot sporočevalci - govorci/pisci - ali kot naslovniki - poslušalci, bralci - in da v obeh vlogah sooblikujejo uspešen ali neuspešen govor.

6. Učenci in učenke spoznajo tudi zgodovinski okvir retorike, njen nastanek in razvoj.

Preverjanje pri pouku retorike

Učenci dobijo v šolskem letu dve oceni za samostojen govorni nastop na določeno temo ali z določenim namenom (ciljem) in eno oceno za analizo (razčlenitev) govora - vse troje ob doslednem upoštevanju vseh retoričnih sredstev.

GEOGRAFIJA

(Življenje človeka na Zemlji, Raziskovanje domačega kraja in njegovega okolja)

I. OPREDELITEV PREDMETA GEOGRAFIJA

Izbirni predmet geografija je v predmetniku 9-letne osnovne šole umeščen v 8. in 9. razred s 35 urami. Učne vsebine v 8. razredu so ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI, v 9. razredu pa RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA IN NJEGOVEGA OKOLJA.

V 8. razredu, kjer pri rednih urah obravnavamo značilnosti svetovnih kontinentov, je pri izbirnem predmetu poudarek na odnosu med človekom in naravo ter odvisnosti človeka do nje. Učenci podrobneje spoznavajo življenje človeka v različnih območjih na Zemlji, kjer so pogoji za življenje drugačni kot pri nas.

V 9. razredu, kjer se učenci pri rednem pouku geografije seznanjajo s Slovenijo kot svojo domovino, pri izbirnem predmetu raziskujejo domači kraj in spoznavajo posebnosti življenja v njem, predvsem z vidika varstva okolja.

II. GLOBALNI CILJI IZBIRNEGA PREDMETA

Učenci pri predmetu:

• razširjajo osnovno znanje o naravnogeografskem in družbenogeografskih pojavih in procesih v svetu in domačem kraju;
• razširjajo prostorske predstave o svetu in domačem kraju;
• podrobneje spoznavajo načine prilagajanja človeka različnim klimatskim in drugim naravnim pogojem;
• spoznavajo negativne primere človekovega izkoriščanja naravnih dobrin, da bi spoznali nevarnosti, ki jih povzroča rušenje naravnega ravnotežja;
• spoznajo načine onesnaževanja okolja na izbranih območjih, ter načine in oblike varovanja naravnega okolja za prihodnje generacije;
• učijo se poiskati vzroke za posamezne pojave in procese, oblikovati lastno stališče ter predlagati rešitve;
• spoznavajo značilnosti, navade in način življenja ljudi na izbranih območjih sveta in Slovenije;
• urijo se v uporabi in razumevanju pomena literature in drugih sodobnih informacijskih sredstev za spoznavanje oddaljenih pokrajin, območij in njihovih naravnih in družbenih razmer;
• znajo pridobljeno zanje in ugotovitve ustno , grafično, kvantitativno in pisno predstaviti;
• pridobivajo sposobnosti primerjanja, analiziranja, sintetiziranja in vrednotenja.

GLASBA

(Ansambelska igra; Glasbena dela; Glasbeni projekt;)

Pri izbirnem predmetu glasba so predmeti po načelu individualizacije tako izbrani, da lahko sodelujejo učenci z različnimi glasbenimi zmožnostmi in izkušnjami. Učenci lahko izbirajo:

1. ANSAMBELSKA IGRA

Učenci poustvarjajo vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne vsebine. Najdejo se v pevskih zborih, manjših vokalnih skupinah in igranju na instrumente.

Cilji:

·         obvladajo tehniko petja in igranja glasbil,

·         znajo eksperimentirati z glasovi in glasbili,

·         samostojno skladajo različne glasbene oblike.

2. GLASBENA DELA

Učenci obiskujejo glasbene prireditve in o njih poročajo. Iščejo informacije o glasbi v literaturi in računalniških programih. Spoznavajo glasbene sloge, zvrsti in žanre. Razvijajo sposobnosti presoje in vrednotenje glasbenih del. Selektivno izbirajo glasbene programe in oblikujejo osebno zbirko zvočnih posnetkov.

Cilji:

·         razlikujejo zvočne barve,    

·         poglabljajo odnos do ljudske glasbene zapuščine,

·        

3. GLASBENI PROJEKT

To je sinteza različnih dejavnosti, kjer učenci na različnih ravneh uresničujejo svojo ustvarjalnost. Pri tem se poudarja medpredmetna povezava. Glasbeni projekt je vzorec odprtosti učnega načrta in raste iz potreb posameznih okolij in časa.

Cilji:

·         učenci lahko izvedejo glasbeno ali z glasbo povezano predstavo,

·         raziščejo lahko določeno glasbeno dejavnost posameznikov ali ustanov v svojem domačem kraju.

ASTRONOMIJA

Učenci pri pouku  astronomije:

-          načrtujejo in izvajajo preprosta opazovanja,

-          razvijajo sposobnost abstraktnega mišljenja,

-          razvijajo mišljenje  s pripravo opazovanja in analizo pridobljenih ugotovitev,

-          razvijajo sposobnost in željo za samostojno izobraževanje s pomočjo različnih virov znanja ( učbenikov, revij, elektronskih virov, enciklopedij, …).

Učne teme, ki jih bomo obravnavali:

-          vrste objektov v vesolju, njihove oddaljenosti in velikosti,

-          orientacija po nebu,

-          gradniki Sončnega sistema,

-          opazovanja s teleskopom,

PREDMET SE IZVAJA V TREH NEODVISNIH SKLOPIH PO ENO LETO.

I. SKLOP: SONCE, LUNA IN ZEMLJA

●   primerja Sonce, Luno in Zemljo,

●  spozna gibanje Zemlje okrog Sonca,

●   opazuje z daljnogledom.

II. SKLOP: DALJNOGLEDI IN PLANETI

●   Opazuje z daljnogledom:

-          spozna nekatere lastnosti svetlobe,

-          spozna sestavo daljnogleda.

●   Opazuje in zbira podatke o planetih:

-          pogovarja se o umetnih satelitih in poletih v vesolje,

-          nekaj o planetologiji (osnovne lastnosti planetov, tvorbe na planetih, primerjava z Zemljo).

III. SKLOP: ZVEZDE IN VESOLJE

●   Z daljnogledom opazuje zvezde in gruče zvezd, ocenjuje in sklepa:

-          oddaljenost zvezd primerja z razdaljo do Sonca,

-          seznani se z metodo paralakse,

-          načrtuje opazovanja s teleskopom,

-          z opazovanjem množice zvezd v Rimski cesti dobi predstavo o velikosti našega zvezdnega sestava.

●   Seznani se s slikami nebesnih objektov:

-          seznani se s slikami drugih galaksij in dobi predstavo o sestavi in razsežnosti vesolja,

-          seznani se s pogledom na vesolje kot celoto.

MATEMATIČNA DELAVNICA

Izbirni predmet se navezuje na pouk matematike, vendar pa je med obema predmetoma tudi pomembna razlika. Pri urah matematike je poudarek na oblikovanju matematičnih pojmov in proceduralnih in problemskih znanj, v matematični delavnici pa je mnogo večji poudarek na:

-          uporabi matematičnih znanj v vsakdanjem življenju,

-          oblikovanju  pozitivnega odnosa do matematike,

-          razvijanju sposobnosti izražanja matematičnega znanja,

-          drugačnem pristopu k obravnavi snovi - učenci se vsebine učijo izkustveno,

-          navezovanju matematičnih vsebin  na doživljanje učencev in   poglabljanju v smereh, ki niso neposredno povezane z delom pri matematiki,

-          razvijanju sposobnosti opazovanja in spremljanja lastnega načina razmišljanja,

-          razvijanju prostorske predstavljivosti,

-          navajanju na načrtovanje dela in sodelovanje z drugimi učenci,

-          spoznavanju matematike kot znanosti, ki je delo več generacij in narodov.

Matematično delavnico sestavljajo trije enoletni izbirni predmeti, ki se zaporedoma  navezujejo na pouk matematike v 7., 8. in 9. razredu.

7. RAZRED: 35 ur  

SKLOPI: 

-          logika (reševanje logičnih besedilnih nalog s premislekom, diagramom, grafom);

-          štetje ( štetje v vzorcih, spoznavanje različnih grafov, oblikovanje preprostih pravil in zakonitosti);

-          nenavadna aritmetika ( rimske številke, spoznavanje manj znanh računskih algoritmov, ugotavljanje preprostih pravil prirejanja);

-          tlakovanja (tlakovanje ravnine s pravilnimi in nepravilnimi liki, uporaba simetrije pri tlakovanjih, spoznavanje lastnosti likov, ki so primerni za tlakovanje.

8. RAZRED: 35 ur

SKLOPI:

-          zgodovina matematike ( matematika kot kulturni pojav, spreminjanje pogleda na matematiko skozi zgodovino in njenega pomena, ter načinov poučevanja);

-          drugačna geometrija (prepoznati geometrijske like v tagramu, origami, uporaba lastnosti likov pri konstrukcijah, konstrukcije z nestandardnimi orodji);

-          miselne igre in zanimivi miselni postopki (spoznavanje strategij pri matematičnih igrah in zahtevnejših nalogah, razvijanje sposobnosti miselne aritmetike in miselne geometrije);

-          geometrija s prepogibanjem papirja (konstruirati preproste geometrijske like s prepogibanjem papirja, preverjanje lastnosti likov s prepogibanjem).

9. RAZRED : 32 ur

SKLOPI:

-          DIOFANTSKE ENAČBE IN ARITMETIČNE UGANKE

       (zanimive naloge, ki jih rešujemo z enačbami, snovanje      

        besedilnih nalog, ki jih rešujemo z enačbami, kriptaritmi);

-          TELESA IN PROSTOR  (spoznavanje pravilnih teles tetraeder, kocka, oktaeder, ikozaeder, arhimedska telesa, izdelava modelov različnih teles, sestavljivost modelov z dano mrežo, risbe na površinah teles, nemogoči modeli );

-          MATEMATIKA ŠIFRIRANJA 8 spoznavajo različne načine šifriranja, matematično obravnavajo različne načine šifriranja in spoznajo pomen šifriranja );

-          FRAKTALI ( prepoznajo samopodobnost likov - fraktale in preproste primere fraktalov, izdelajo preprosto zaporedje oblik in v zaporedju prepoznajo konvergentnost, periodičnost ali kaotičnost ter prepoznajo fraktale v naravi.

RAČUNALNIŠTVO

1.      Urejanje besedil

-          Učenci spoznajo računalnik in se ga naučijo uporabljati.

-          Naučijo se samostojno uporabljati urejevalnik besedil - Word for Windows.

-          Izdelajo seminarsko nalogo s poljubno vsebino, v katero je vključenih čim več elementov, ki jih ponuja urejevalnik:

·         WordArt za naslovnico,

·         oblikovanje odstavkov,

·         slike različnih formatov (grafični programi),

·         urejena tabela s podatki in nanjo vezan graf,

·         glava in noga dokumenta ter vodni tisk za ozadje dokumenta,

·         naslovi in podnaslovi ter ustvarjanje kazala,

-          Poiščejo in analizirajo informacije iz različnih virov podatkov (knjige, revije,

        internet, …).

2.      Računalniška omrežja

-          Učenci se navadijo na delo v skupini in sodelovanje med člani skupine.

-          Iščejo podatke po raznih virih in jih analizirajo ter uporabijo v zelo strnjeni obliki.

-          Uporabljajo omrežje v učilnici in omrežje Internet, spoznajo se z njegovim pomenom ter dobrimi in slabimi stranmi.

-          Izdelajo spletne strani, na katerih je vključeno:

·         tekst,

·         slike,

·         spletne povezave.

3.      Multimedija

-          Učenci spoznajo različne medije in njihove lastnosti ter prednosti multimedijske predstavitve.

-          Iščejo podatke po raznih virih, jih analizirajo ter uporabljajo v strnjeni obliki.

-          Predstavijo različne informacije z več mediji in izdelajo preprosto računalniško predstavitev informacij.

-          Uporabljajo različne slikovne, video, zvočne in druge podatke iz omrežja internet in drugih virov ter jih vključijo v svojo predstavitev.

-          Delujejo kot skupina, v kateri dopolnjujejo svoja znanja.

ŠOLSKO NOVINARSTVO

PREDSTAVITEV PREDMETA

Šolsko novinarstvo je del sklopa treh izbirnih predmetov (literarni klub, šolsko novinarstvo in gledališki klub), ki nadgrajuje predmet slovenščina. Ta sklop predstavlja poglabljanje in razširitev znanj v okviru predmeta slovenščina, upošteva interese otrok in uravnoteženost področij umetnostnega in neumetnostnega jezika. Predmet se navezuje na bogato izročilo osnovnošolskih novinarskih in dopisniških krožkov ter uredništev šolskih glasil.

Izbirni premet šolsko novinarstvo je enoleten in se lahko izvaja v 7., 8. ali 9. razredu (glede na število prijav). Namenjena mu je 1 ura tedensko, tj. 35 ur letno.

FUNKCIONALNI  CILJI

Učenci:

-          prebirajo in razčlenjujejo časopisni in revialni tisk, sledijo radijskemu in televizijskemu programu ter si oblikujejo kritičen odnos do medijev,

-          tvorijo raznolika informativna ter interpretativna publicistična besedila,

-          ustvarjajo razredni ali šolski časopis, pripravljajo oddaje na šolskem radiu,

-          objavljajo svoje prispevke v mladinskem tisku, njim namenjenih rubrikah v časopisih, posebnih oddajah radijskih postaj,

-          s prispevki se odzivajo na razne literarne razpise,

-          se uvajajo v raziskovanje jezika in književnosti, spoznavajo osnove in temeljne metode znanstvenega raziskovanja jezika in književnosti,

-          proučujejo raznolike socialne zvrsti jezika, posebej slovenska narečja in interesne govorice,

-          spoznavajo slovstveno folkloro,

-          pridobivajo gradivo slovstvene folklore na terenu, ga objavljajo v šolskih in javnih medijih,

-          uporabljajo priročnike, leksikone, slovarje.

Vsi učenci, ki so se odločili za izbirni predmet šolsko novinarstvo, so člani uredniškega odbora šolskega časopisa. Uredništvo izda svoj časopis trikrat letno.

VZGOJA ZA MEDIJE – TISK

PREDSTAVITEV PREDMETA:

Je enoletni predmet, pri katerem se poglablja in širi učenčeva splošna razgledanost, povezuje se s predmetom slovenščina in z drugimi  predmeti. Predmet tisk  poudarja medijske teme tiska,  razlike med različnimi načini in oblikami sporočanja. Na koncu prvega leta učenci izdajo svoj časopis.

SPLOŠNI CILJI PREDMETA:

-          učence navajati, da se znajo kritično odzivati na sporočila medijev,

-          sledijo medijskim novicam in se usposabljajo za razvijanje komunikacijske komponente,

-          preko zasledovanja medijev si ustvarijo in poglobijo kritično vedenje do sveta,

-          spoznati delo ljudi, ki ustvarjajo medije - obisk TV postaje, radia…,

-          razvijajo sposobnost pripravljenosti dialoško reševati konflikte,

-          pripraviti učence na kritičen vstop v pluralno družbo.

ŠPORT

1. OPREDELITEV PREDMETA

Izbirni predmet - šport dopolnjuje osnovni program šolske športne vzgoje in skupaj z njim predstavlja obogateno celoto. Glede na interes otrok in presoje se odločamo med:

a)      izbranim športom: odbojka, košarka ali nogomet,

b)     športom za sprostitev,

c)      športom za zdravje.

2. SPLOŠNI CILJI

Z izbranim programom skušamo uresničiti naslednje cilje:

a)      kompenzacija negativnih učinkov sodobnega življenja,

b)     pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika,

c)      krepitev zdravega občutka samozavesti,

d)     doživljati sprostilen vpliv športne vadbe,

e)      nadaljevati tradicijo našega okolja.

3. VREDNOTENJE

Predmet se ocenjuje s številčno oceno, ki je enakovredna vsem ostalim predmetom. Ocenjuje se predvsem napredek in vložen napor, ne pa le samo znanje posameznih športov.

POSKUSI V KEMIJI

Poskusi v kemiji je enoletni predmet. Namenjen je učencem v 8. ali 9. razredu in se povezuje s predmetom kemija v 8. oz. 9. razredu  in s predmetom naravoslovje v 7. razredu. Predmet obsega 35 ur (8.r) oz. 32 ur (9.r).

SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Učenci:

-          utrdijo in poglobijo znanje, razumevanje in uporabo kemijskih vsebin s pomočjo samostojnega eksperimentalnega dela, z razvijanjem razumevanja bistvenih podobnosti in razlik med snovmi na osnovi opazovanj in eksperimentiranja

-          razvijajo spretnosti in veščine za varno in učinkovito delo s snovmi, eksperimentiranje in raziskovanje;

-          seznanijo se z raznolikimi vidiki dela v kemijskem laboratoriju;

-          urijo se v osnovnih tehnikah in operacijah laboratorijskega (in terenskega) eksperimentalnega dela;

       usvojijo postopke eksperimentiranja: od načrtovanja do  izvajanja eksperimentov,   

podatkov, postavljanja zaključkov in ocenitev smiselnosti rezultatov in zaključkov ter      njihovo povezovanje s teorijo in življenjskim okolje.

OCENJEVANJE                

1. Kemijska varnost, zaščitna sredstva, laboratorijski red, kemiki v znanosti - seminarska naloga.
2. Laboratorijski pribor, merilni pripomočki, odpadne kemikalije,  zbiranje posebnih odpadkov - izdelava letaka/zloženke.

               Eksperimentalno delo.

OBDELAVA GRADIV

(Les; Umetne mase; Kovina)

OPREDELITEV PREDMETA

Izbirni predmeti obdelava gradiv omogočajo učencem poglobitev in sintezo temeljnih znanj s področja tehnike in tehnologije, naravoslovja, okoljske vzgoje in drugih. Ponuja jim nova spoznanja o tehnoloških in drugih lastnostih posameznih gradiv in praktična znanja pri uporabi orodij za njihovo obdelavo.

Predmet lahko obiskujejo učenci eno, dve ali vsa tri leta. Vsebinsko se programi posameznega razreda vežejo na predmet tehnika in tehnologija in so prilagojeni otrokovim sposobnostim. Zajemajo poznavanje, analizo in uporabo gradiv, ki jih učenec v predvideni starosti že lahko obdeluje. Učenci spoznavajo gradiva ob oblikovanju in izdelavi predmetov. Na ta način spoznavajo principe oblikovanja, načrtovanja, obdelovalne postopke, ugotavljajo lastnosti gradiv, izbirajo ustrezna orodja in stroje. Svoj izdelek primerjajo z izdelki sošolcev in podobnimi, ki so profesionalno izdelani. Ovrednotijo funkcionalnost in estetsko vrednost svojega izdelka. Izračunajo vrednost in določijo ceno izdelka ter ocenijo možnosti za prodajo. Ob obdelavi gradiv se naučijo tudi pravilno poimenovati in varno uporabljati posamezna orodja, stroje, lepila, premaze in spojne elemente. Ob načrtovanju si krepijo ustvarjalno samozavest, prostorske predstave. Ob izdelovanju se učenci navajajo na delo v skupini (sodelovanje, razdeljevanje vlog, prevzem odgovornosti, nudenje pomoči,…).

Učenci si pridobijo izkušnje iz resničnega sveta, urijo motoriko rok in telesa. Z uspešnim delom in dokončanim izdelkom oblikujejo pozitivno samopodobo.

ELEKTRONIKA Z ROBOTIKO

OPREDELITEV PREDMETA

Predmet naj bi dal učencem predstavo, kaj se za naslovom skriva in tako olajša kasnejšo odločitev o izbiri poklica. Ustvari predvsem zanimanje za nadaljnje izobraževanje v tej smeri. Zato se vnaprej odreče sistematičnemu raziskovanju obeh področij, ki sta tako ali tako preobširni, da bi bilo raziskovanje na tej stopnji smiselno. Namesto tega je študij podoben prvemu ogledu velikega mesta. Ustavljamo se le ob znamenitostih in si skušamo iz drobcev ustvariti celotno podobo mesta ali dežele. Učenje naj bi bilo čim bolj aktivno in motivirano. Začnemo ga tako, da si zastavimo nalogo, ki jo pogosto srečujemo. Poleg čuta za opazovanje in sklepanje rabimo tudi nekaj elektronike. Spoznamo tranzistor in njegovo glavno nalogo: ojačevanje, pogost element je tudi dioda. S tranzistorskimi vezji lahko izvajamo različne operacije, med njimi matematične. V tej smeri gre tudi razvoj elektronike. V nadaljevanju se lotimo avtomatike. Naloga, denimo segrevanje vode, poteka po vnaprej določenem programu. Podatke o svetu dajejo različna čutila, senzorji. Tu se srečujemo s fiziko. Podatke povemo ali zapišemo na dva načina, analogno ali digitalno. Zadnji del pokuka v robotiko. Robotika pomeni spoznati in sestaviti stroje, ki bi nadomestili človeka. Človek vidi, sliši, čuti, skratka zaznava svet okoli sebe. Za sestavo robota potrebujemo najprej čutila. Človek opravlja razne naloge: prime, se premika, se ustavi. Stroj, ki bi nadomestil človeka, mora znati isto. Potrebovali bomo tudi motorje. Kako blizu smo vsakokratnemu zastavljenemu cilju, pove elektronika prek primernih povratnih zank.

Obseg predmeta je ena ura tedensko v 9. razredu.

PLESNE DEJAVNOSTI

Ples je tista umetnostna zvrst, pri kateri lahko učenci v največji meri sodelujejo z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo kot posamezniki  in v skupini. Opredeli se: ples, ljudski  ples, starinski in družabni ples.

SPLOŠNI CILJI PREDMETA:

-          SPOZNAVNO PODROČJE

-          TELESNO GIBALNI CILJI

-          SOCIALNI CILJI

-          ČUSTVENI CILJI

-          MOTIVACIJSKI CILJI

-          ESTETSKI CILJI

-          MORALNO-ETIČNI CILJI

PLES

-          obvladajo korakanje in tek v prostoru v različnih držah,

-          znajo improvizirati krajšo plesno etudo na določeno ritmično in prostorsko določeno temo,

-          so usposobljeni nastopiti s kratkim prikazom celoletnega dela pred sošolci.

LJUDSKI PLESI

-          obvladajo osnovne elemente slovenskih ljudskih plesov,

-          poznajo nekatere lažje plese in jih znajo zaplesati,

-          znajo improvizirati ples osebe ali živali z uporabo ljudskega gibalnega gradiva,

-          poznajo bistvene plesne značilnosti različnih predelov Slovenije,

-          so usposobljeni nastopiti s kratkim prikazom celoletnega dela pred sošolci.

ORGANIZMI  V  NARAVNEM  IN  UMETNEM  OKOLJU

Ko smo bili majhni otroci, smo svoje starše vedno spraševali o organizmih, ki smo jih videli na sprehodu, izletu, kjerkoli v naravi.  Nekateri smo preživeli otroštvo ob svojih hišnih ljubljenčkih, za katere smo morali skrbeti. Naučili smo se razlikovati, kateri organizmi živijo v naravnem ali umetnem okolju.

Če želite izvedeti, spoznati še kaj več o različnih živalih in rastlinah, pridite k izbirnemu predmetu organizmi v naravnem in umetnem okolju.  Verjemite, zanimivo bo !

Letno število ur :  35 ur

Tedensko število ur : 1ura

Ocenjevanje: številčno

Vsebine :

•  naravno okolje
• antropogeno okolje
• organizmi v naravnem okolju
• organizmi v antropogenem okolju
• organizmi v umetnem okolju

Splošni cilji predmeta :

Učenci:

• poglobijo, razširijo in nadgradijo že usvojeno znanje pri osnovnem predmetu,
• trdneje povežejo teorijo z vsakdanjim življenjem,
• spoznajo terenske in eksperimentalne metode dela,
• tesneje povežejo biološko znanje s strokami in poklici, ki temeljijo na biološkem znanju,

• spoznajo življenjske potrebe živih bitij in medsebojno odvisnost žive in nežive narave,
• spoznajo, da lahko vsako rušenje ravnotežja v naravi – vnos različnih snovi, tujih organizmov, pomanjkanje vode, spremembe temperature,…,  usodno vpliva na preživetje organizmov. Ta spoznanja pridobivajo z aktivnim delom, s terenskim delom,  torej z izkušnjo,
• pri  pridobivanju izkušenj z gojenjem organizmov bodo učenci pridobili čut odgovornosti za vse organizme -  rastline in živali, ki jih bodo vzeli v oskrbo,
• naučili se bodo odgovornega ravnanja z vsemi živimi bitji – hišnimi ljubljenčki, sobnimi rastlinami, pa tudi s svojimi vrstniki, prijatelji, znanci. Zavestno bodo usvojili  pomen te odgovornosti pri varovanju življenjskega okolja.

Dejavnosti :

• terensko delo v vinogradu, sadovnjaku, ribniku, gozdu, travniku, …
• laboratorijsko delo v učilnici ( opazovanje in prepoznavanje organizmov z lupo, z mikroskopom ),
• obisk Mariborskega akvarija, vrtnarije Florina,
• iskanje podatkov po literaturi in s pomočjo računalnika,
• izdelava plakatov, poročil…,
• priprava razstave .

 Narava podarja sto in sto priložnosti za veselje in uspeh, vsak dan  prinaša majhne in nevidne trenutke sreče. Le približati se ji moramo in z zaupanjem preskušati svoje meje – v tem je pogum uspešnih.

ŠAHOVSKE OSNOVE

Kot izbirni predmet v osnovni šoli je šah samosvoje, čeprav interdisciplinarno področje, ki povezuje znanja iz naravoslovnih in humanističnih predmetov. Namen predmeta je načrtno, bolj ciljno kot snovno naravnano šahovsko izobraževanje in prek njega optimalno izkoriščanje vzgojno-oblikovalnih odlik šahovske igre.

Imena enoletnih programov:

•   šahovske osnove

•   šahovske kombinacije

•   šahovska strategija

Enoletni program šahovsko opismenjuje,  dokončani trije enoletni programi, v povezavi  s praktičnimi tekmovalnimi izkušnjami, pa dajejo osnovno šahovsko izobrazbo.

Pri izbirni vsebini ŠAH se uporabljajo:

•   šahovske garniture, 

•   šahovske ure,

•   šahovske knjige,

•   računalniki s šahovskimi programi in internet povezavo za analizo partij, predstavljenih na internetu.

Učenci bodo pri izbirnem predmetu šahovske osnove spoznali osnovne zakonitosti šahovske igre, šahirali bodo med seboj, proti računalniku in tudi proti učitelju.

Preverjanje  in ocenjevanje

Učenci utrjujejo obravnavano učno snov pri domačih nalogah. Poudarek je na reševanju tematskih diagramov. Po zaključenih vsebinskih celotah sledijo vaje praktičnih nastopov, ki so namenjene dodatnemu utrjevanju in preverjanju. Sledijo praktični nastopi in ocenjevanje. Učenci nastopijo v parih, ki se preizkusijo v igranju kratkega partijskega odlomka. Učitelj ocenjuje nastope in praktične izdelke. Učenci rešujejo tudi tematske diagrame in odgovarjajo na vprašanja za oceno.

obseg ur letno: 35

  - številčno              

·       Obseg ur: 35.

·        Kaj je prehranjenost in ITM?

·        Načini prehranjevanja (tradicionalni in drugi).

   - številčno.              

• Prehrana v različnih starostnih obdobjih

     (dojenček, šolar, mladostnik, odrasel, starostnik, športnik, nosečnica).

Prehrana v posebnih razmerah.                                                                                                     

               preudarno odločanje o lastni prehrani v smislu zagotavljanja zdravja;

                usmerjanje v nadaljnje šolanje na agroživilskih,

     gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah.