STEREOTIPI

Stereotipi kot predstopnja predsodkov

Stereotip pomeni posploševanje večinoma nepreverjenih, površnih sodb o skupini ali skupnosti. Stereotipi, da so »ženske čustvene«, da so »moški agresivni«, da so »Gorenjci skopušni kot Škoti«, pomenijo, da označujemo ljudi kot čustvene, agresivne, skopušne, ne da bi jih pobliže poznali, ker jih identificiramo samo kot člane določenih socialnih skupin. Stereotipi so torej izkrivljene predstave, ki ne upoštevajo individualnih razlik in družbenih sprememb, izkrivljajo stvarnost, predvsem podobo ljudi, kakršni v resnici so - enkratni, različni, spremenljivi in spodbujajo ustvarjanje družbenih predsodkov.

Iz stereotipov kot poenostavljenih sodb pride do razvoja predsodkov.

Predsodki - njihova družbena in psihološka podlaga

Temeljno polje delovanja predsodkov je vsakdanji svet ljudi, vsakodnevne interakcije z drugimi in drugačnimi, kot smo »mi«. Predsodki segajo v vsa področja družbenega življenja. Izražamo jih skozi vsakdanji govor, fraze, šale, dvoumnosti. Najdemo jih v javnem govoru; v medijih, filmih, popularni kulturi, v političnih, državnih institucijah, tudi v znanosti in kulturi. Kažejo se predvsem v nespoštljivem, nestrpnem, ponižujočem ali prezirljivem odnosu do drugih in drugačnih; do pripadnikov drugih narodov, etničnih skupnosti, ras, kultur, do oseb z drugačnimi načini življenja, religioznimi, spolnimi usmeritvami.

Starim predsodkom do ljudi z drugačno etnično pripadnostjo, religijo, manjšinam, revnim, se pridružujejo vedno novi predsodki, na primer do ljudi z drugačnim življenjskim slogom, ljudi z istospolno orientacijo, kadilcev, debelih itd.

Predsodki so posebna nadgradnja stereotipov. Če so stereotipi samo sodbe, ki ni nujno, da ljudi motivirajo k aktivnemu delovanju v skladu s stereotipi, potem so predsodki sodbe, ki jih spremljajo močne emocije (ne maram jih, naj izginejo!). Predvsem predsodki vodijo naše obnašanje. Kolikor večjo težo daje posameznik svojim predsodkom, toliko bolj jim podlega. Uporaba predsodkov je pretežno nezavedna, avtomatsko potekajoča navada, ki daje človeku občutek zadoščenja. Predsodki pa postanejo izrazito osebnostno in družbeno negativni, kadar vodijo posameznike in družbene skupine do množičnega, pogosto sistematičnega, nasilja nad osebami, ki so objekti negativnih predsodkov.

Izražanje predsodkov

Vsak izmed nas ima najbrž take ali drugačne predsodke. To pa še ne pomeni, da bomo sovražni, diskriminirajoči v odnosu do drugih. Razlikujemo pet stopenj izražanja predsodkov:

· Opravljanje (ogovarjanje) je izraz določenih antipatij v odnosu do drugih skupin. Šale in vici so taka oblika izražanja predsodkov na navidezno družbeno sprejemljiv način.

· Izogibanje se izraža v ustvarjanju socialne distance do pripadnikov drugih skupin, do katerih imamo predsodke. Socialna distanca je izraz potrebe po izogibanju medosebnim odnosom oziroma intimnejšim kontaktom z drugimi.

· Diskriminacija je že neposredno usmerjena proti pripadnikom drugih skupin. Kaže se v preprečevanju dostopa ogroženih skupin do nekih občih dobrin, na primer neenake možnosti šolanja, zaposlovanja, bivanja, oziroma v kratenju njihovih osnovnih državljanskih svoboščin in pravic, ki jih ima na razpolago dominantna skupina.

· Nasilje predpostavlja tisto stopnjo izražanja predsodkov, kjer je ogrožena fizična integriteta ljudi oziroma onemogočeno normalno življenje ogroženih manjšinskih skupin (prepoved vstopa v različne javne institucije, fizični napad).

· Genocid se kaže v fizičnem preganjanju, iztrebljanju celih skupin, manjšin, narodov.

Dokler gre za vsakdanje situacije, za naše odzive na bežna srečanja z drugimi in drugačnimi ljudmi, se zdijo predsodki nenevarni, nedolžni. Tedaj jih skorajda ne opazimo, tako vsakdanji se zdijo. Toda predsodki imajo neprijetno lastnost, da hitro postanejo družbeno vezivo množic, se širijo kot virusi in lahko okuženost z njimi dobi epidemične razsežnosti. Tedaj se predsodki spremenijo v orodje agresije, linča, opravičilo vsakovrstnih diskriminacij, preganjanja, izganjanja ali prepuščanja ogroženih skupin njihovi »usodi«.

Veliko predsodkov ima svoj izvor v zgodnjem otroštvu, ko pod vplivom staršev in drugih avtoritet sprejemamo prve močno posplošene sodbe o socialnem svetu okrog sebe. Raziskave kažejo, da se nekateri predsodki ukoreninijo že v najzgodnejših letih življenja. Kako otroci pridobijo predsodke? Raziskave so opozorile na tri pomembne izvore predsodkov pri otrocih:

· družinski modeli,

· modeli, ki jih otroci pridobijo v procesu izobraževanja,

· modeli, ki jih ponujajo mediji, tudi otroška literatura.

Družina velja za bistven socializacijski model pri nastajanju predsodkov v odraščanju. Raziskave kažejo močno pozitivno korelacijo v predsodkih med starši in otroci. Starši predstavljajo model, po katerem otroci oblikujejo lastno obnašanje. Že otroci pri treh letih starosti pričnejo graditi stereotipne kategorizacije glede spolne delitve in etnične pripadnosti in si glede na te pripadnosti izbirati vrstnike v igri, posebej, če to podpirajo in vzpodbujajo starši.

Šola naj bi bila ravno s posredovanjem znanja, razširjanjem vednosti in demokratično organizacijo življenja, institucija za obrambo, imunizacijo pred predsodki. vendar tudi šola s svojim odkritim in predvsem skritim učnim načrtom (hidden curriculum) lahko vpliva na nastanek predsodkov. Že vrednotenje šolskih predmetov na bolj pomembne (npr. matematična znanja) in manj pomembne (ročne spretnosti) ter otroke, ki so bolj bistri, ker obvladajo matematična znanja in manj bistri, ker obvladajo »samo« ročne spretnosti, je osnova za pristransko kategorizacijo.

Spremembe predsodkov v sodobnih družbah

Kaj se dogaja s predsodki v sodobni moderni družbi. Zdi se, da se je zmanjšal obseg javno izraženih predsodkov, predvsem rasnih in spolnih predsodkov. Raziskave so pokazale, da se negativni stereotipi kot so praznoverje, lenoba, nečednost, neumnost, nezanesljivost niti v mnenjih ljudi, še manj pa v javnem govoru ne povezujejo več s črnci.

Tradicionalne predsodke postopno nadomeščajo »moderni« predsodki. Zanje je značilno, da se antipatija do določenih družbenih skupin ne izraža več odkrito, neposredno, kot je to veljalo za tradicionalne predsodke, ampak prikrito, simbolno. Medtem, ko so ljudje nekdaj predsodke izražali v neposrednih stikih s člani drugih družbenih skupin, se danes kažejo predvsem skozi izogibanje stikom z njimi. Sodobni rasisti ne trdijo več, da so črnci manj inteligentni kot belci, da so leni, temveč trdijo, da imajo preveč pravic, da zahtevajo preveč privilegijev.

Medtem, ko naj bi pri tradicionalnem rasizmu prevladovalo sovraštvo in odkrito nasilje do drugih skupin, sedaj prevladuje ignoriranje, distanca, cinizem. »Novi« rasizem torej ni tako izključevalen kot »stari« rasizem, izraža se posredno in bolj prikrito kot stari rasizem.