Prvega februarja smo se z učenci od 1. do 4. razreda podali na pohod. Zimski. Pa čeprav letošnja zima ni prav nič "zimska". Nismo še bili deležni obilnih snežnih padavin.

Zaključili smo, da na sneg ne bomo več čakali.

Tudi Pust je začel trkati na vrata…


Ko smo se odpravili na pohod, je bilo še megleno, a ne preveč hladno.

 

 

Športni dan si bom zapomnila, ker sem videla zelo veliko stvari. Zanimivo mi je bilo, ko sem pogledala v nebo in videla meglo, ki je izgledala tako, kot da bi bilo v zraku morje. In med potjo sem se veliko pogovarjala z učiteljico Alenko, Majem in Zalo.

Aisha Blakaj, 3.r

     

Opazovali smo okolico. Nekateri so si želeli, da bi šli tudi mimo njihove hiše.

Odšli smo na pohod. Bila sem zelo vesela. Hodili smo zelo blizu moje hiše, a potem smo zavili v drugo smer. Hodili smo po zelo strmem hribu. Bolele so me noge in kmalu je bil odmor.  Moj bratranec je vprašal učiteljico, če bi šli po drugi poti , kjer bi videli  mojo in njegovo hišo. Odšli smo naprej. Šli smo mimo tiste poti. Bila sem zelo žalostna, ampak vseeno sem se na športnem dnevu zelo zabavala.

Gala Koletnik, 2.r

 

Najbolj super je, ko sledi počitek. Takrat se malica, sladka in klepeta.

  

Danes mi je bilo zelo lepo. Najboljše pa mi je bilo, ko sem se sladkala in ko sem počivala, saj so me bolele noge od tako dolge hoje.

Ema Raner, 3.r.

  

 Dan je postajal vse bolj topel in sončen.

Kar precej je bilo takšnih otrok, ki so zapisali, da so jih po športnem dnevu bolele noge.

A, najbrž je to dobro!

 

Na tem pohodu, sem se zelo zabaval.

Ta pohod se mi je zdel zelo, zelo dober za noge in ker sem se malo razgibal.

Všeč mi je bilo, ker sem poslušal, kako se je oglašal osel Miško.

 In zelo sem bil zadovoljen, ker sem bil v okolju.

 

Nejc Antonič , 3. razred

 
Ustavili smo se tudi na domu Vesne Halič. Tam nas je prijazno sprejel njen dedek in skupaj sta nam razkazala kmetijo. Vsi smo bili navdušeni nad živalmi, ki jih imajo. Božali smo zajčke, teličke, konjičke, kravice in mladega psička.

   

 Pot nas je vodila samo še naprej proti šoli, kjer smo komaj čakali, da še malo poigramo nogomet in druge igre. Energije in moči za gibanje smo imeli še na pretek.

 

Meni je bilo zelo lepo. V bistvu, sem v nahrbtniku še pustil rogljiček in malo pijače. Pokrajina je bila zelo lepa. 

Žiga Peserl, 2. R

 
Nada Stropnik