4.razred  se je odpravil  v Ljubljano. Najprej smo si ogledali Šolski muzej.

Naučili smo se,  kakšna je bila šola v preteklosti. Povedali so nam, kaj je imela  šola in kaj ne. Ko so nam razložili  vse  to, smo se oblekli tako, kot so se oblačili otroci v preteklosti. Nato smo šli v učilnico in čakali učiteljico.

Aleksandru je pero 6 krat  padlo s klopi. Moral je na koruzo, Urban pa na osla. Štiri punce  smo se jokale. Morale smo iz razreda .

Ko je bilo pouka konec, smo odšli v Narodni  muzej.

 Povedali so nam o ljudeh v kameni dobi, ledeni dobi  in še marsikaj.

V Prirodoslovnem muzeju smo si ogledali okostje mamuta, v rokah smo imeli njegov zob, ki tehta 4kg.

Nato smo dobili učne liste , rešili smo jih s pomočjo živali okoli nas.

Odšli smo do avtobusa in se odpeljali nazaj proti domu.

 Nekatere so čakali starši,  nekatere pa ne.

Na izletu smo uživali.

Mia Mihalič Knuplež

V Hiši eksperimentov je vedno vznemirljivo in živahno, saj je treba toooolikooooo  poskusiti in se prepričati ali res deluje.

 In če te nek eksperiment še posebej navduši, ga je treba nekajkrat ponoviti.  In tako ura tukaj mine, "kot bi pihnil."

Pred vsako nalogo so table z navodili.

A  petošolci niso želeli preveč časa porabiti za branje, saj je bilo veliko privlačneje "delati".

 In kaj vse smo naredili in opazovali?

LEŽANJE NA FAKIRSKI POSTELJI "Super je, prav prijetno", je zadovoljen Aljoša. Ležati na fakirski postelji je res zanimiva izkušnja.  Sedaj nam je jasno.  Sedenje ali ležanje na enem žeblju ali nekaj desetih, bi zelo bolelo. Ko pa se previdno uležeš na več tisoč žebljev, bolečine ni, saj se teža telesa enakomerno porazdeli na vse te žeblje.
ZVOK SE ODBIJA Zaradi tega posebnega "krožnika" sta se Patricija in Neli odlično slišali, čeprav sta se pogovarjali na daljavo in pri tem šepetali.
VEČ KOT GA SPIJEŠ, BOLJ SE ZABIJEŠ Mišo je povedal, da mu je bilo tukaj najboljše.  "Ko si stisnil gumb na zelo pijanega človeka, te avto sploh ni več ubogal", je povedal. Ja, že majhne količine popitega alkohola povzročijo zmanjšanje našega vidnega polja in refleksov. Zato nikoli vinjeni za volan!
MEHURČKI VELIKANI  Milni mehurčki nikogar niso pustili "hladnega". Odvijalo se je pravo tekmovanje v " mehurčkanju" .
RAZNOLIKOST NAREČIJ  Poslušali smo številna narečja , ki se govorijo po Sloveniji. "Najbolj sem razumela tistega s Pohorja, saj je moj dedek od tam", je  komentirala Patricija.

Pot nas je vodila tudi mimo PREŠERNOVEGA SPOMENIKA, kjer smo pomalicali in opazovali utrip trga.

 Nato smo se odpravili  še v Narodni muzej, kjer nas je prijazno sprejela vodička Petra. 

Zelo zanimivo nam je govorila o življenju v kameni dobi, pa dobi kovin, spoznali smo koliščarje…. in še več izvedeli o Emoncu in Rimljanih.

Vse to smo opazovali in spoznavali na zelo praktičen način.

Ves čas je petošolce vključevala v pogovor z vprašanji ali pa so morali kaj narediti. Bili so pridni in vedoželjni. Našo Lano je celo oblekla v Emonko. Glede na to, kako zadovoljno se drži lahko sklepamo, da se je v tej "obleki" dobro počutila.

    


Druženje smo zaključili  z delavnico, v kateri smo si izdelali "krone."

Patricija je povedala, da ji je bilo najbolj všeč, ko so si "izdelke" dali na glavo.

" Gospa Petra nam je povedala, da so take "krone", samo pozlačene, dajali na glave zmagovalcev, ki so zmagali na različnih tekmovanjih. Več listov so imeli nanizanih, boljši so bili."

 In mogoče so se tudi iz tega razloga vsi petošolci potrudili, da so bile njihove krone bogate z listi.

Tudi mi smo bili ta dan na nek način"zmagovalci " saj smo se naučili veliko novega.

Nada Stropnik