|
|
|
Prvi ponedeljek v oktobru nas je razveselil s sončnim dnevom. Super, saj smo imeli načrtovan športni dan na temo ORIENTACIJA.
Teorijo smo ponovili po razredih, nato pa se kar hitro odpravili v okolico našega kraja. Na startu še zadnja navodila in potreben material za na pot. Sestavili smo deset mešanih skupin. Skupine so odhajale na pot v razmiku sedmih minut. Čutiti je bilo nestrpno vznemirjenje in veselo razpoloženje. Smo že na vrsti?
Kam? Slediti so morali potnim znakom , opazovati okolico, nabirati naravni material in poiskati postaje, kjer so jih čakali novi izzivi, bodisi iz znanja orientacije ali pa športnih spretnosti. Želja po dobro opravljenih nalogah in zmagi jih je povezala v prepotrebno medsebojno sodelovanje, podpiranje , spodbujanje.
V res
čudovitem jutru sta me učiteljici Nada in Simona odložili na tretji kontrolni
točki. Prelep razgled nad kungoško dolino mi je dobesedno zaprl sapo. Prav
prijetno je bilo čakati na prvo skupino. Bodo to Veverice? Morda Oblaki?
Presenetljivo hitro so mimo mene švignili trije člani. Malce so postali,
zastrigli z ušesi, nato pa jo ubrali kar naprej. Hej! Kje so ostali člani vaše
skupine? Ni mi
preostalo drugega, kot da skupino diskvalificiram. Skupina ni bila enotna pa še
nalog ni rešila. Hm … zdaj
sploh nisem več prepričana, da se je skupina pod imenom Srna sploh prijavila na
startu … učiteljica s 3. kontrolne točke
Največje število točk in prvo mesto je uspelo osvojiti skupini GOBIC, ki jo je vodil Patrick Rožič.  Ponosno in navdušeno so si okrog vratu obesili zasluženo medaljo. Bravo!
|
