PET ČAROVNIC

Za devetimi gorami in devetimi vodami leži sončna dežela. To je lepa dežela. V njej se menjavajo štirje letni časi. Ljudje so marljivi, otroci so pridni. V sončni deželi živijo dedki in babice, ki znajo najlepše pravljice. Vsak večer jih pripovedujejo svojim vnučkom, ki brez pravljic sploh ne morejo zaspati. Ker smo danes tukaj zbrani in bomo preživeli lep skupen večer, vam bom za začetek povedala pravljico, ki jo zagotovo še niste slišali.

Življenje bi lahko bilo prav prijetno in spokojno, če ne bi na svetu prebivale sitne in nataknjene čarovnice, ki pogosto norijo in divjajo, ter kričijo kot jesiharji. Počno vse mogoče grdobije, spravljajo se na živali in ljudi ter jim s čarovnijo spreminjajo obliko in barvo.

Čarovnice so ženske, ki sedijo tu pred nami in znajo čarati s pomočjo vode, zdravilnih zelišč, zvarkov, urokov, s črnimi knjigami in magičnimi predmeti. Čarajo vreme, povzročajo smrt, bolezen ali nesrečo. Znajo vedeževati, prerokovati, zdraviti in pomagati v težavah ter obvladovati ljubezensko magijo. Lahko so žalostne, vesele, prijateljske, maščevalne in hudobne, imajo skratka tisoč obrazov in oblik, podobno kot narava sama. Ker imajo nadnaravne sposobnosti, lahko prehajajo iz ene oblike v drugo, iz vidnega v nevidno področje. Tako vedno uidejo zakonom časa in prostora. Od tod vemo, da čarovnicam ni težko dočakati nekaj sto let. Kadar so jezne, se spremenijo v strašna bitja. Njihova moč je še posebej občutna ob četrtkih, petkih in sobotah.

Čarovnice lahko vidijo v prihodnost in ker so tesno povezane z naravo, poznajo njene skrivnosti in znajo s svojimi nadnaravnimi silami nanjo tudi vplivati. Niso pa vse naperjene proti ljudem. Nekatere znajo vedeževati, oziroma kako drugače ljudem pomagati. To počnejo s pomočjo svojih knjig, ki se jih bere od zadaj. Po navadi uporabljajo leteče metle,  ker pa so se posodobile, znajo voziti tudi avtomobile.  Rade so oblečene v temna oblačila.

Kot sem že prej povedala, so čarovnice, ki sedijo tukaj pred nami, bile nekoč ravno tako hudobne in  so povzročale same slabe stvari, ki so se dogajale tudi po Sloveniji. Sedaj so to prijazne, poštene, delovne in prijateljske čarovnice. Ljudem zelo rade priskočijo na pomoč, kadar so v stiski ali imajo kak  problem.

Čarovnica Mirjana je najstarejša v rodu še živečih čarovnic. Ta ima največjo moč. Kadar se je ona razjezila, je zacepetala z nogami in tla so se pričela tako majati in premikati, da je nastal strašen potres. Ob potresu so se rušile hiše, hlevi, mostovi,trgale so se ceste, … pa vendarle nas njena jeza ni dosegla! Naša šola še vedno ponosno stoji!

Naslednja je druga najstarejša v rodu še živečih čarovnic, z imenom Brigita. Ta je po svoji moči malce slabša, ampak strah vzbujajoča. Kadar se je ona razjezila, je vse naokrog gorelo, saj je bila vladarica požara. Ognjeni zublji so se vili po travnikih, poljih, drevesih, avtomobilih, … Pred leti je tudi OŠ Sp. Kungota pogorela pa nam je zaupala, da ona ni imela  prstov vmes, temveč njena pra pra pra pra babica, ki ni več med živečimi.

 Po starosti, v rodu še živečih, jima sledi čarovnica Patricija, ki je ravno tako odgovorna za večino poplav, ki so se zgodile. Kadar se je  razjezila, je tako jokala, da so reke in potoki prestopili bregove in naredili veliko škodo prebivalcem, ki so tam živeli. Nekoč je tako močno jokala, da smo tukaj v Sp. Kungoti skorajda videli morje, ker je bilo tako močno vse poplavljeno. Pa vendarle ona ni krivec tistih poplav, ki so se tukaj pred kratkim zgodile, ampak njena stara mama, že pokojna seveda, po pomoti tam v Avstriji prepozno dvignila zapornico na jezu, … skratka to je druga zgodba, o tem vam sedaj ne bom pripovedovala.

Sledita jim, v rodu še živečih čarovnic, dve vajenki, ki se učita vseh čarovnij. To sta Laura in Sara. V svojem čarovniškem življenju imata že nekaj izkušenj. Laura je zadolžena za grmenje, saj je vendarle prva potomka čarovnice Mirjane. Svoj silni trušč je podedovala po mami. Včasih še slišimo močno grmenje, ker vajenka Laura še ne zna  obvladovati svoje jeze, je premlada in še nima toliko izkušenj. Zaupala mi je, da kadar slišimo grmenje v Sp. Kungoti, ni  krivec ona, temveč njena pol pol pol teta, ki pa ni bila sprejeta med veliki rod še živečih čarovnic zaradi prevelikih grdobij, ki jih počne še dan danes.

Kot sem omenila, je tukaj med nami še vajenka Sara. Ta je prava zapeljivka. Ta ne povzroča naravnih nesreč, temveč se ukvarja in poigrava s srčnimi zadevami med  moškimi in ženskami. Ker je še mlada in naivna, so njena dela večinoma dobra. Med ljudi seje seme ljubezni, razumevanja in prijateljstva. Žal pa imamo tukaj v Sp. Kungoti tudi nekaj takih ljudi, ki se zelo radi prerekajo in drug drugemu nagajajo. Za te težave, pa ni kriva naša čarovnica Sara, ampak njena pra pra pra babica, ki še vedno živi in so jo vrgli iz rodu še živečih čarovnic, ker je preveč grenila življenja tistim, ki so se imeli radi.

Skratka, predstavila sem vam čarovnice, ki so se v svojem življenju močno spremenile. Del, ki so jih nekoč počenjale, so se  naveličale. Na stoletnem skupnem srečanju so druga drugi potožile, da imajo dovolj hudobije, nesreč in podobnega. Rade bi  postale ljudem prijazne in se z njimi spoprijateljile. Po dolgem razmišljanju so sklenile, da bodo svojo jezo in stres potešile s plesom. S plesom, ki ima športni značaj, se ukvarjajo še dandanes. Tako so zadovoljne, da ga rade pokažejo vsakemu, pa tudi pripravljene so, da ga  naučijo nas, saj se zelo rade družijo z ljudmi.