Prispelo je vabilo iz daljne dežele,
iz daljne dežele, iz tujega kraja,
iz tujega kraja od slavnih čarodejev,
zanimivo vabilo, vznemirljiv načrt:
 V SPODNJI KUNGOTI USTANAVLJAMO
ČAROVNIŠKO ŠOLO!







     



Čarodej Jani nas je tudi poklical in sporočil, da pride in nas zagotovo nauči čarati.



        

Šolo je preplavila prava čarobna energija in smo ustvarjali in ustvarjali…






















IN POTEM, NO IN POTEM ….
TISTI VZNEMIRLJIV DAN IN POPOLDAN IIIIIIIIIN VEČER.

»Pravo čarovniško vzdušje, vam rečem! Toliko čarodejevih pripravnic in pripravnikov! In vreščanje, letanje, dokler ni ura odbila osemnajst in naznanila začetek čarovniškega pouka. Vsi pripravniki in pripravnice so se zbrali v svojih domovih. Tam so peli, čarali, izrekali čarobne uroke:






V čarovniški dvorani nas je čakal PRAVI ČARODEJSKI UČITELJ.

Ta čarodej Jani, ta je pa znal čarati! Z velikimi čarodeji in velikimi čarobnimi besedami:«HOKUS POKUS ČIRA ČARA!« pa tudi z malimi čarodejkami in z malimi čarobnimi besedami: 
»CILA CALA, HOKUS POKUS!«

Seveda ni manjkal čarobni prašek. In čarodej nam je zaupal, kje se dobi. Vam izdamo skrivnost? Pa naj bo! Veste, kje? Pod posteljo, v najbolj oddaljenem kotu, tam ga je največ.










Sledilo je učenje čaranja, kar na letečih blazinah.



Napočil je poseben trenutek, ko nam je čarodej podelil čarovniške izkaznice s čarovniškimi imeni:





Nato pa sladka večerja s čarobnim napitkom, 

malo zabave, priprava na nočno letenje v sanje ...

in čarobna tišina, ki nas je ponesla



v daljno deželo, v tuj kraj,

v deželo čarodejk in čarodejev,

v deželo čudes in vsega tistega,

kar želimo, hočemo, upamo, ….











    






Alenka Pušnik