Prišli soooooo. Točno ob 18.30 uri kot so jim velevala čarovniška vabila.

 Čarovnice na takšnih in drugačnih metlah iz bližnjih in daljnih vasi pa duhci, strahovi (strašni in manj strašni), okostnjaki, celo nekaj izgubljenih čarovniških muc…

… in podali smo se v lov-slišali smo njegovo mijavkanje in ga želeli takoj poiskati - ja, HERBERTA vendar. Najprej smo kovali načrte za iskalno akcijo kar v naših razredih…

    


  
                                 

Potem pa se je začelo zares. Najprej smo ponovili znanje iz ČAROVNIKOLOGIJE-za tiste, ki niste nikoli hodili v čarovniško šolo-to je predmet, kjer spoznavamo in prepoznavamo čarovnice. Strinjali smo se, da je ni prave čarovnice brez ČAROVNIŠKEGA KLOBUKA, KLJUKASTEGA NOSA Z OGROMNO BRADAVICO, KNJIGE UROKOV,

    

… nikakor ne gre brez ČAROVNIŠKE PALICE. Povem vam lahko, da smo že usvojili gib za najpreprostejši urok-in izginjati so začeli mize, stoli in celo čarovnica mojstrica za upravljanje svetlobne luči čarovnica Bliskurgenca.

Nikakor pa čarovnica ne bi bila čarovnica, če je ne bi spremljal muc. Ampak ta muc mora biti vsekakor črn.

…in smo spet zaslišali Herbertovo mijavkanje, iskali po telovadnici vendar ga nismo našli. Zato smo se raje odločili, da svoje čarovniške trebuščke napolnimo s sendviči in se odžejamo z neskončnimi količinami sveže zmajeve krvi z dodatki črvičkov.

 

   

Po večerji smo le spoznali našega Herberta .Bil je zelo osamljen in nekoč je v ENCIKLOPEDIJI ČAROVNIC prebral, da bi vendarle lahko postal čarovniški muc, saj je vendarle črn. Odšel je po svetu in srečal deklico, smetarja, kuharico za katere je mislil, da so čarovnice.

  

… in ko je Herbert že skoraj obupal je po naključju v knjižnici našel-svoje čarovničke.

  

In Herbert je vsem skupaj obljubil, da postane čarovniški muc vseh čarovničk v telovadnici.

Najprej je vse pobliže pogledal....

s čarovničkami zaplesal ....

in z njimi celo zaspal…

  
   
 

Polona Hrastnik