Joj, ampak jaz imam svojo mamico tako zelo rada….in rožice s travnika sem ji že tolikokrat podarila. Tokrat bi ji rada podarila nekaj, kar ji še nikoli nisem. Kaj bi si moja mama najbolj želela?

Ali ni zadnjič, ko sva se sprehajali po mestu, obstala pred neko turistično agencijo? Kam je že rekla, da bi šla? Italijo? 
Ne, ne, ne. Je bila Španija?

Sicer pa, če želi potovat, se mora naučiti kakšnega tujega jezika.

Head, shoulders, knees and toes….. la la la la... 

To pa sploh ni slaba ideja. Zadnjič sem jo slišala, kako je svojim prijateljicam omenila, da je že skrajni čas, da nekaj naredi za svoje telo. 

Vpisala jo bom v fitnes!

Pa mogoče tale fitnes ni malo preveč dolgočasen? Na kakšni fini plesni zabavi, se ravno tako da razgibati celo telo.

Tole je vse preveč divje. Moji mami bi bilo verjetno bolj všeč nekaj za dušo. Spomnim se, kako si je cel dan prepevala pesem, ki jo je zapel zborček na radiu. Povabim jo na revijo pevskih zborov. To ji bo gotovo všeč.

 Sicer pa tudi povabilo na sprehod po parku ni slabo darilo. Ups, kaj pa je to? 

V nekaj sem se zapletla. 

Aaaaa, pajčevina!   

Joj, kako lepo. Kaj lepšega bi si še lahko želeli. Pomlad, ptički žvrgolijo, sončni žarki prebujajo nežno spomladansko cvetje. Zdaj vem! Na travnik pojdem, naberem šopek cvetja, ga nesem mamici, jo stisnem k sebi in ji rečem, rada te imam.