Aaaa? .... Kdo?... Kaj?... Kje?... Aha! Vi ste... zeh...zeh
		Zdaj ste me pa zbudili! Pssst. Moja draga še spi. Da je ne zbudite. Zna biti potem zelo slabe volje. Ja, ja... Tale moja ženka. Jo imam pa zelo rad. Moje življenje se je čisto spremenilo, ko sem jo spoznal. Na lepše, seveda.
		Sva  hrčka... ampak o tem ne bomo zgubljali besed. Malce posrfajte po netu, pa si sami preberite. http://vidy.krt.si/hrcek/VrsteHrckov.aspx Če ste že tu, naj vam vsaj razkažem najin domek... Eh! Okolica je dosti bolj zanimiva. Malce naokrog po 2. razredu. Gremo?
		Obvezna smer! (obvladam) ...Kaj je pa tu zadaj? A? Ne veste?....Hm... Grem jaz raje nazaj spat. Sva tako zeloooo utrujena zadnje čase. Komaj se zjutraj oglasi šolski zvonec, že se odprejo vratca najine hiške in noter sežejo drobcene tople ročice. So takooo mehke in prijetne... a kaj, ko so tudi precej nemirne. Nobenega miru, vam pravim. Komaj čakava, da se začne pouk in prijazna gospa reče : "Hrčka v kletko!" In potem imava vsaj 45 minut časa, da si malo oddahneva, malo zadremava, se pocartava... Potem pa znova... Odprejo se vratca... notri seže ročica...
		...zeh, zeeeh.... ...in se stisnem.... in.....hrrr....hrrr... hr... hrrrr (hrčka ni več)