V majhno vasico Planica nad Framom nas je pritegnila kmetija Pri Baronu.

Zakaj?

Ker je kmetija ekološko usmerjena, kar pomeni, da na njej živijo ljudje v sožitju z rastlinami in živalmi in pridelujejo hrano  na naravi prijazen način.

Ponujala nam je možnost, da na aktiven način z vključevanjem vseh čutil doživljamo, občutimo in spoznavamo  življenje na kmetiji.

Učenci prve triade so jo obiskali v sredo, 30. 5. 2018, učenci 4. in 5. razreda pa v sredo, 6. 6. 2018.

Prav nikogar ni pustila čisto ravnodušnega. Bilo je pestro in zanimivo doživetje.

 Izjemno navdušeni smo bili nad domačimi živalmi. Družili smo se z njimi, jih božali in hranili.

 

Primož Krajc je napisal:

» Všeč mi je bilo, ko smo lovili kokoši. Poskušal  sem ujeti  kokoš, ampak mi je pobegnila. Všeč mi je bil tudi traktor.«

Čeprav Primožu ni uspelo ujeti kokoši, pa je to uspelo mnogim drugim. Ponosno  so se nastavljali fotoaparatu.

 

  

 Tudi vietnamska pujsa Moli se je potrpežljivo pustila čohljati, medtem pa je zadovoljno jedla. Ni preveč mehka, smo ugotavljali.

Zato pa so bili veliko mehkejši zajčki, ki smo jih z velikim zadovoljstvom božali in nosili naokoli. Raznežili smo se ob komaj skotenih zajčkih, ki še niso spregledali. Tudi prijazen  kuža Bon je užival v pozornosti.

Hranili smo še gosi, race, pujse in koze, ki so rade preskakovale ograde.

  

  

Nick Berlič: » Prvič sem božal, krtačil in videl ponija.

To so z navdušenjem počeli še nekateri.

  

Z veseljem smo stekli po prostranem travniku, na katerem so se pasle krave in telički.

  

»Učiteljica, kaj krave grdo govorijo, ker imajo tako dolg jezik,« je s hudomušno izjavo postregel Nejc  Antonič.

 

 Četrtošolci  in petošolci so se lahko povzpeli na razgledni stolp, ki so ga postavili lovci.  Ob jasnem vremenu ponuja čudovit razgled po bližnji in daljni okolici.

Gospodarica nas je odpeljala do najmanjših a najmarljivejših živalic na kmetiji. To so čebele. O njih smo izvedeli marsikaj zanimivega.

»Ali veste, da je vsaka tretja žlica hrane na našem krožniku odvisna od njih?

Svetovno znani fizik Albert Einstein je izjavil,  da bi z izginotjem čebel z obličja sveta, človeku ostala ne več kot štiri leta življenja,« nam je razložila gospodarica kmetije.

Seveda! Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka!


Zanimiva je bila tudi delavnica, v kateri so si otroci  sami pripravili malico. To so bili zeliščni namazi. Delali so v štirih skupinah. Prav vsak v skupini je želel nekaj prispevati h končnemu izdelku.  Za namaze so potrebovali tudi zelišča, zato je bilo treba ponje na zeliščni in permakulturni vrt.

   

 

»Na vrtu mi je bilo lepo, ker so žuželke imele svoj hotel ,«  je  rekel Rok Strelec

Maja Brence pa je izjavila: »Imeli so najlepši vrt. Meni je bil najlepši.«

 Kakorkoli, bil je res urejen in negovan.


   

Ob  pitju odličnega bezgovega soka in pokušanju vseh narejenih namazov, so ugotavljali, komu je uspel najboljši.



Veliko zabave in smeha so ponujale tudi štafetne igre, pri katerih se je bilo potrebno obuti v velike gumijaste škornje.

Kdo bi si mislil, za kaj vse so uporabni. Tudi za kegljanje!


Z gasilsko fotografijo smo se poslovili. Vsi so prejeli pohvalo za uspešno opravljeno delavnico - Postal sem kmet/ kmetica.

  

 Nada Stropnik