ČAROBNI SADEŽ

Nekoč pred davnimi časi, za devetimi gorami je živel reven oče, ki je imel dve hčeri in enega sina. Na hčeri je bil zelo ponosen, saj sta bili pametni in zelo lepi, sin pa mu je delal težave in počel je neumnosti.

Nekega dne je oče zelo zbolel. Najstarejša hčerka se je odločila, da gre po svetu in poišče zdravilo za bolnega očeta.  S seboj je vzela 10 krajcarjev in nekaj hrane. Hodila je tri leta in nekega dne  je v  gozdu srečala veverico.  Veverica jo  je vprašala, če ima kaj hrane zanjo. A odgovorila ji je: " Ne dam, saj še sama nimam dovolj. Poberi se!" Veverica ji je samo žalostno odkimala. Hčerka je odšla naprej, a v gozdu jo ujamejo tatovi in jo odpeljejo v njihovo jamo.  Tam jo imajo ujeto in jim mora služiti.

Ker prve hčerke ni bilo nazaj, je v svet odšla druga. Ona je tavala po svetu vseh 7 let. Nekoč pa v gozdu sreča veverico. Veverica jo vpraša za denar. Hčerka ji zabrusi:" Še sama ga nima dovolj, spelji se mi izpre oči!" Veverica samo žalostno odkima. Tudi njo zajamejo tatovi in zdaj imajo že dve ujetnici, ki jim služita.

Na pot se odpravi še sin. Oče mu da samo hlebec kruha in nič denarja. Tudi tebe ne bo nazaj, ker ti si pa res tako neroden dečko. S tabo imam same skrbi.

Po treh tednih  tudi on sreča veverico. Ponudi ji svoj hlebec kruha in reče:" Zagotovo si lačna."

Hvaležno ga poje in vpraša: "Kaj potrebuješ?"

Sin ji žalostno odgovori, da za sebe ne potrebuje nič, potrebuje pa zdravilo za svojega bolnega očeta.

Poznam zdravilo, ki bi lahko pomagalo očetu.

Razloži mu, da sredi polja raste čudežno drevo. Ob sončnem vzhodu mora iz vrha drevesa utrgati čarobni sadež. Ta sadež je redek sadež in raste samo enkrat na deset tisoč let.

A da ti bo drevo dalo sadež moraš rešiti najtežjo uganko.  Vprašala te bo: "Koga moraš najbolj spoštovati?" Vendar odgovora še sama ne vem, zato dobro premisli, kaj boš odgovoril, saj imaš samo eno možnost.

Sin je zaskrbljeno odtaval k drevesu in med potjo je zelo veliko razmišljal o uganki.

In nenadoma se mu je posvetilo.

In ko ga je drevo vprašalo: "Koga moraš najbolj spoštovati?" mu je odgovoril: "VSE NA SVETU!"

Drevo je bilo z odgovorom zadovoljno in dalo mu je sadež. Povedalo mu je celo, kako ga mora uporabiti, da bo oče zdrav kot riba.

Povedalo je: "Sadež mora en dan počivati v mrzli vodi. V tej vodi se mora potem oče okopati."

Sin se zahvali in odhiti domov. Naredil je rečeno – storjeno.  Oče je ozdravel in je zdrav še danes, če še ni umrl. Oče je sina vzljubil in bil na njega zelo ponosen, o hčerkah pa se ni izvedelo nič, najbrž pa še danes služita.

Pravljico so si izmisli: STAŠ, ZALA, MAI, ROK, ANDREJ, LUKA, NIKO, učenci 4. razreda

---

ZVERJASEC IN PIKA NOGAVIČKA

Nekega dne se je Pika dolgočasila. Sedela je na verandi svoje hiše in močno zehala. Tako močno, da je Ficku pokazala vse svoje bele zobe. Pri tem je strašno zavreščala. Ficku se je naježila vsa dlaka. Take Pike sploh ni bil navajen. Nato je še kihnila in Ficka je odneslo z ograje.

Mali opičjak je zbežal v gozd.  Tam je srečal malo miško. Miška je ravnokar grizljala svoj lešnik. "A daš še meni malo?" je pogumno vprašal Ficko. "Ne, zate so banane!"je bila pogumna miška. Užaljeno je sedel na velik kamen.

Potem pa je čez Ficka začela naraščati velika senca. Z velikimi izbuljenimi očmi je pogledal v veliko senco. Strašno!  Kaj takega še svoj živi dan ni videl. Velike oranžne oči, strupeno bradavico na nosu, velike razmajane čekane, grozno ukrivljene kremplje, bodice v gosti dlaki in noge kot drevesna debla.

"Ne boj se Ficko, to je samo zverjasec, ki se me boji!" je domišljavo rekla miška.

Tedaj je zverjasec zgrabil Ficka za rep in ga odnesel v svoj skrivni brlog. Miška je cvilila: "Vrni ga, drugače s tebe naredim zverjaščevo obaro!" Miške sploh ni poslušal.

Miška je bila najprej zelo zmedena, ker ni vedela, kaj naj naredi. Potem je šla po Fickovih stopinjah in prišla je do vile Čiračara. Pika je ravno v tem času spala na svojem gugalniku. Miška ji je zlezla na ramo in jo pocukala za nos. "Zbudi se, čopka, tvoj Ficko je v nevarnosti!"  "Kje se nahajajo težave?" je z zanimanjem vprašala Pika. "V strašnem gozdu, kjer živi zverjasec."

Miška je tekla po zverjaščevih stopinjah. In Pika takoj za njo. Prispeli sta do zverjaščevega brloga. Pika  je pogumno poklicala zverjasca na dvoboj. Zverjasec se je režal, ko je videl Piko. Pika ga je zgrabila in ga zalučala na najvišje drevo. Verjetno še danes tam visi, če ga niso lovci odnesli v živalski vrt.

 
Zapisali: Lina Eisner, Tia Koletnik, Kiara Hameršak, Hana Herman, Anemari Graber, učenke 3. razreda in učiteljica Alenka Zadravec

---