|
|
|
| Gremo smučat na Vojsko nad Idrijo! |
|
 |
 |
| Najprej obvezen postanek v
Idriji in v Mestnem muzeju, kjer smo izvedeli ogromno zanimivosti o
rudniku in klekljaricah. Potem pa nas je strma pot vodila navkreber, iz
enega ostrega ovinka v drugega, še ostrejšega. In smo prispeli visoko na Vojsko ... |
... kjer nas je od smučišča pričakalo tole. Pa nič ne de. Tu na Vojskem je zelo lepo in prav nič nam ne bo dolgčas. |
 |
 |
| Pričakala nas je upraviteljica Meta, ki nam je prijazno postregla z vsemi navodili in pravili, kot se za prvi dan pač spodobi. |
In iz jedilnice se nam je odprl prelep pogled na ... Triglav! |
| Po
kosilu nismo imeli nič kaj dosti časa za počitek. Komaj smo se uspeli
namestiti po sobah, že so nas sklicali na sestanek in veselo na delo. Eni k lokostrelstvu, drugi na nordijsko hojo, tretji pa v gozd, kjer smo ob zanimivi pasji družbi gradili zasilna zavetišča, če nas slučajno preseneti noč ali slabo vreme. Zelo pridni smo bili. |
 |
 |
 |
| Zdaj gremo k večerji, po večerji pa na pohod. Še se bo dogajalo, dneva še ni konec. Prijetno utrujeni, vendar še dovolj energije za malce smeha pri štafetnih igrah. In smo se smejali ... |
|
 Vrvico skozi en rokav noter, skozi drugega ven ...  ... in še en zimski šport po naročilu čistilke ...  ... in še obvezni baloni ... |
 ... pa drsanje z najnovejšim modelom drsalk ...  ... kuhar nam je sicer pozabil skuhati jajca ... |
| ... zdaj pa bo počasi dovolj za danes. Upam, da bo noč mirna. |
|
  |
|
| 2. dan | |
 |
 . |
Po dokaj mirni noči smo se prebudili v čudovito jutro. Po obvezni
jutranji telovadbi, nas je v jedilnici pričakal s soncem obsijani
slovenski očak. |
 |
 |
 |
 |
Po zajtrku smo se ponovno razdelili v tri skupine. Tista, številčnejša, se je odpravila na teren. Po planoti do gozda. Ste vedeli, da je Vojsko najvišje ležeča vas na primorskem? Opazovali smo grmovnice in drevesa, proučevali njihove brste in izvedeli marsikaj novega. Kaj se skriva v notranjosti bukovega brstnega popka, kako uporabne so brinove jagode, zakaj ne moremo prepoznati macesna po njegovih iglicah, da so na leski moški in ženski cvetovi ... ... in da pred kapelico raste simbol slovenstva - smreka. Ah, ne! Kaj je že to? Pot nas je vodila v gozd, ki si še po treh letih celi rane, ki mu jih je prizadejal žled. In tu smo našli marsikaj, vsekakor pa nekaj okroglega, nekaj dišečega, nekaj zdravilnega, nekaj rdečega ... in lep nasmeh :) |
 |
 |
| In kaj se je še počelo danes? Tek, plezanje, lokostrelstvo in nordijska hoja, ter gradnja zavetišč za tiste, ki tega niso izkusili že včeraj. |
|
 |
 |
 |
 |
| Prostega časa je zelo zelo
malo. Ampak res malo. Kljub temu se tu in tam da ukrasti kakšen
trenutek, da se malce podružimo tudi na drugačen način. In čemu bi kričali in noreli po hodnikih?
|
 |
| Pred spanjem pa še en hudo razburljiv in zanimiv kviz! |
|
 |
 |
 |
 |
| 3. dan | Dopoldne dolg pohod do Hudournika, razgledne točke, po kosilu orientacija in ... |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| ... cartanje malih živalic, ki jih imajo v domu precej. |
Želva Cisterna, ki ima kar 35 let, legvan Ringo, ki je kar nastavljal svoja rebrca, da smo ga čohljali ... |
 |
 |
 |
 |
 |
Pa činčila Pepi, ki je bil malce nervozen. Smo bili preglasni zanj in kar hitro nam je pobegnil v varno zatočišče k svojemu prijatelju. In potem smo cartali tudi dvoje predstavnikov ne tako zelo privlačnih žuželk - ščurke in paličnjake. Ampak veste, kaj? Prav simpatične živalce so. V petek se ponovno vrnemo v učilnico, da spoznamo še ameriškega goža, deguje, skakače, hrčke ... in morda še kaj. |
 |
 |
| Po večerji pa nagajive igre. Kdo nagaja komu? "Sezuj copate in skoči čez." Čez? Kako? Pa zakaj vsi skačejo čez to škatlo??? Veliko smeha in dobre volje. |
 |
 |
 |
| 4. dan | IDRIJSKI ŽLIKROFI |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| IDRIJSKE ČIPKE |
|
 |
 |
 |
MEDNARODNI MATEMATIČNI KENGURU |
| ORIENTACIJSKI TEK |
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA |
 |
 |
| SOBE SE PREDSTAVIJO IN ....... ZABAVAAAAAAAA!!!! |
|
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
| zadnji dan :( |
Škoda. Tako hitro je minilo. Domotožja v vseh teh dneh sploh opaziti ni bilo. |
| Dopoldne smo zopet preživeli zelo aktivno. Namesto jutranje telovadbe smo pospravljali sobe in pakirali svoje stvari. Potem pa smo v učilnici spoznavali še drugi člane velike živalske družine na CŠOD Vojsko. |
|
Boris. Zadnjič je
prebavljal obilno kosilo in ga zato nismo motili. Danes pa se nam je
pokazal v vsej svoji lepoti. Le 4 leta je star pa ni nič krajši od
našega Arnolda. In celo debelejši je. Meni se zdi čudovit, učenci pa
pravijo, da je Arnold lepši. Hrčki. Parček je bil lepo skrit pod deblom. In ko je učiteljica Saša deblo prestavila, smo ostali brez besed. Celo Saša ni imela pojma, kaj se bo prikazalo. Joj ... ena sama neizmerna ljubkost in sladkost na peto potenco :) |
 |
 |
Potem smo se družili z učiteljem Rokom. "Jaz, midva, mi". Zanimive družabne igre - Team building, kjer smo postavili rekord doma. Bravo mi!  |
| In pred kosilom smo svečano podelili še vsa priznanja: Za najlepše pospravljene sobe, za kviz, orientacijski tek, naboljši Robin Hood ... Čestitke vsem!  |
 |
| In preden se zares poslovimo od Idrijskega, še kratek postanek pri Dijvem jezeru. Čudovito je, vendar res divje. Nikakor se ne pusti ukrotiti. Niso ga še uspeli raziskati do tiste skrajne točke in kar pet jamskih potapljačev je žrtvovalo svoje življenje za to. Morda bi pa človek vendarle moral uvideti, kako nemočen je proti naravi. Naj ostane tako. Vsaj tu. In ko smo se blizu Logatca vključevali v promet na avtocesti,
je ponovno postalo jasno, kako nevredno, v primerjavi z naravo, je človeško bitje. Vračamo se domov. Iz pravljice o neokrnjeni naravi v popolnoma drug svet. Morda pa se še kdaj vrnemo. Nada Lampret |
 |