"O, o…oblaki na nebu. Gremo, ne gremo???", to je bilo zdaj vprašanje.

In smo šli – v Lovrenc na Pohorju. Pa da ne bi mislili, da smo šli peš. Ne, pred šolo nas je čakal avtobus. 

Kaj vse smo doživeli ta dan?

Pri prireditvenem centru nas je pozdravila gospa iz Turističnega društva. Povabila nas je v prireditveni center, kjer smo imeli čas za malico. Predstavila nam je kraj Lovrenc, ter nekaj zanimivosti, ki jih bomo danes obiskali.

Počasi in v koloni, kot se za učence 1., 2. in 3. razreda spodobi, smo odšli k prvi lovrenški znamenitosti – PAJŠTVI. Pajštva je majhna hiška, ki je deloma zgrajena iz opeke, deloma pa iz lesa. V njej so včasih sušili sadje. Ta šusilnica ima kurišče zunaj, ima pa tudi dva dimnovleka, ki predstavljata dimnika. V tej pajštvi lahko še danes sušimo sadje. Suho sadje, posušeno v tej sušilnici, smo poskusili in bilo je sladko.

Ko smo se posedli pod kozolcem, pa smo opazili čudno zeleno pojavo, ki se nam je bližala preko travnika. Res je bil on – tisti ťta praviŤ Jezernik, ki je včasih prebival v jezeru blizu Lovrenca. Povedal nam je pravljico o Jezerniku in kako je gozdove rešil pred Smodivnikom in njegovo ženo Jero. Če vas zanima vsebina pravljice, lahko povprašate učence 1., 2. in 3. razreda in vam jo bodo povedali 😊

Ko smo opravili še ťfotošutingŤ z Jezernikom, pa smo se odpravili proti čebelarskemu domu. Tam nas je pričakala čebelarka Angela, ki je nekaj povedala o čebelah, čebelarjih in pohorskem medu. Med smo poskusili – mmmm, je sladek. Vsak izmed nas je dobil majhen kozarček medu, ki smo ga z veseljem odnesli domov in se z njim posladkali tudi doma.

Ta dan so oblaki res zakrili sonce, a mi se nismo dali. Preživeli smo čudovit dan.

Jaz pa dodajam – hvala, da ste prišli v moj kraj 😊