V naši eko šoli se učenci in vsi zaposleni zavedamo, da imamo ljudje z naravo vedno večje težave, za katere smo v veliki meri krivi in odgovorni sami. Kar smo ji v preteklosti dali, nam v veliki meri vrača; z nenavadnimi podnebnimi razmerami, z omejevanjem virov čiste pitne vode, z odmiranjem velikih ekosistemov in s tem ogrožanje in iztrebljanje nekaterih zelo dragocenih ter redkih rastlinskih in živalskih vrst. Vemo, da se problemov ne da reševati kratkoročno, smo pa prepričani, da bomo z osveščanjem generacij pripomogli k boljši prihodnosti.

Iz teh razlogov smo se vključili v veliko projektov, povezanih z odpadki, ter v vsakega od teh vključili tudi krajane naše občine. Z anketo smo ugotavljali, če in kako krajani ločujejo odpadke. Ob tem smo jih seznanili z zbirnimi točkami za raznovrstne odpadke. Izvedli smo tudi akcijo zbiranja odpadnega papirja in kartona, v kateri so sodelovala gospodinjstva, trgovine in bližnja gostišča. Rezultat zbiranja smo izrazili s številom dreves, ki smo jih s pomočjo recikliranja tega papirja ohranili.

V projektu Zojini zeleni zemljevidi smo se odpravili na teren in popisovali vrste in količine posameznih odpadkov na določenih območjih. Rezultate smo zabeležili na zemljevid našega kraja in s tem seznanili občino Cerkvenjak. Učenci prvih razredov so z veseljem eno takšnih odlagališč odpadkov tudi počistili. Na poti odkrivanja teh odpadkov smo našli kar nekaj, skoraj izsušenih izvirov nekdaj čiste pitne vode. Seveda smo se vprašali, kaj je to vodo onesnažilo. Ugotovili smo, da v bližnjih gospodinjstvih ljudje premalo razmišljajo o nevarnih organskih odpadkih, kot je npr. odpadno jedilno olje. Tako smo se odločili izvesti akcijo, s katero smo krajane seznanili s tem odpadkom ter z načinom recikliranja le tega. S plakati in letaki smo jih spodbudili, da nam pomagajo skrbeti za čistejše okolje in istočasno priskrbeti surovino za izdelavo biološkega goriva – biodizla.

Tako kot skušamo skrbeti za »zdravje« našega okolja, tako želimo razvijati in ohranjati lastno zdravje. Seznanili smo se  z vplivom različnih substanc na naše telo; droge, alkohol, cigareti. Problematiko teh substanc smo predstavili tudi na šolskem parlamentu, kjer so bili prisotni krajani naše občine. V obliki anketnih vprašalnikov  smo ugotavljali ozaveščenost posameznih skupin prebivalcev o škodljivosti uporabe zgoraj naštetih substanc. Z veseljem smo ugotovili, da je naša anketna skupina po predstavitvi problematike razmišljala in mislila drugače, bolj zdravo in bolj »eko«.

Za dobro počutje vseh udeležencev našega VIZ-a skozi vse leto krasimo učilnice glede na letni čas in priložnost; novoletni prazniki, valentinovo, dan žena, materinski dan, Mednarodni dan voda,… Pri izdelavi okraskov uporabljamo odpadne oz. reciklažne in naravne materiale.

Z veseljem ugotavljamo, da so v projektih in zbiralnih akcijah aktivnejši in bolj zavzeti učenci nižjih razredov. Sklepamo lahko, da je našemu dolgoročnemu cilju ekološkega osveščanja zadoščeno. Sedaj nam ostane upanje, da bodo učenci te privzgojene navade prenesli na svoje domače okolje in z njimi zaživeli tudi zunaj šole.

Zahvala vsem učencem in delavcem šole, ki ste z dragocenimi zamislimi in dejanji pripomogli k ohranjanju narave in si s tem  v ponos prislužili Eko zastavo.

 

                                   

 

V vrtcu » Pikapolonica« se trudimo, da pri svojem strokovnem delu sledimo razvojnim značilnostim in zmožnostim otrok, ter hkrati upoštevamo razlike in posebnosti, ki jih kažejo posamezniki.

Mentorice: Marjeta Belna, Zinka Lorenčič, Saša Košnik, Irena Kozar.

 

CILJI IN DEJAVNOSTI:

1. Otrok pridobiva izkušnje, kako lahko sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja.

2. Otrok biva v naravi, jo opazuje, ugotavlja kaj lahko sam stori za čisto okolje, kaj lahko storijo drugi.

3. Ugotavlja, da je čisto okolje tudi zdravo – ne odmetava smeti v okolju.

4. Posluša zgodbe, pravljice z vsebinami o čistem okolju.

5. Sodeluje pri ločenem zbiranju odpadkov ali ponovni uporabi (uporaba embalaže), ter pogovoru o posledicah kopičenja odpadkov za okolje in zdravje.

6. Otrok odkriva in spoznava pomen vode.

7. Varčuje z vodo.

8. Otrok opazuje in ugotavlja spremembe v vseh letnih časih.

9. Opazuje spremembe v daljšem časovnem obdobju ( javor).

-         

Na Eko projektu se bomo predstavili z dramatizacijo: "Pod medvedovim dežnikom".

 

Ob tej priložnosti bomo imeli tudi degustacijo zdravilnih čajev, medu, ter razstavili zbrana zelišča in fotografije, ki so nastajale ob izvajanju projekta.

 

RAZRED: 1.a

Mentorici: razredničarka Viktorija Caf in vzgojiteljica Rozina Čuček

 

Otroka v tem starostnem obdobju močno zanimajo pesek, blago, papir, les, plodovi, semena in razni drugi naravni materiali, s katerimi po svoje oblikuje in ustvarja. Ob stikih z naravo se porajajo zamisli, kaj bi lahko iz določenih materialov naredili. Zato ima oblikovanje iz naravnih materialov velik pomen in vrednost pri razvoju otrokove osebnosti. Razvija učenčevo ustvarjalnost, ročne spretnosti, čut za estetiko in nenazadnje delovne navade. Znanje in razvoj teh sposobnosti lahko učence usmerita tudi v smotrno izrabo prostega časa.

CILJI

• odkrivajo in določajo lastnosti različnih naravnih materialov (semena, plodovi, les, papir, pluta),

• znajo opisati naravne materiale z nekaj lastnostmi in jih razvrščati po eni spremenljivki,

• se seznanijo s postopki izdelave izdelka,

• uporabljajo pripomočke, orodja in postopke za obdelavo danih gradiv,

• spoznavajo, da se je za delo potrebno pripraviti in po delu pospraviti.

Cilji posameznih dejavnosti so vseživljenjsko naravnani, saj vodijo k spoznavanju problematike onesnaževanja okolja in njenemu vplivu na različne ekosisteme, k ustvarjalnemu izražanju z lastnim delom, navajanju na timsko delo, privzgajanju določenih navad in  krepitvi ekološke zavesti! 

Pri spoznavanju okolja smo se seznanili s semeni različnih oljaric. Skupaj smo jih poimenovali, opisovali in ugotavljali njihove lastnosti in možnosti uporabe. Prvi naravoslovni dan smo izkoristili za izdelavo lepljenk iz semen. Uredili smo tudi razredni eko kotiček.

 

 

RAZRED: 1.b

V skupini je sodelovalo 10 učencev z mentorico Suzano Klasič.

 

CILJI:

- spoznajo življenjski prostor sadovnjak;

- spoznajo, opazujejo, opisujejo in poimenujejo živali, ki jih najdemo v sadovnjaku;

- spoznavajo ponavljajoče se spremembe in spremembe, ki jih povzroči človek, vreme ali drugi dejavniki. 

 

DEJAVNOSTI:

- ogledali so si sadovnjak;

- opazovali, poimenovali in opisali so sadna drevesa, sadeže in živali, ki so jih videli;

- opisovali so opravila v sadovnjaku skozi letne čase;

- v razredu so izdelali sadovnjak s sadeži, različne figure iz sadja, plakate, trganke-lepljenke, zapeli nekaj pesmi in sodelovali na razstavi sadja v Vitomarcih.

 

UGOTOVITVE:

- ugotovili so, da je sadovnjak pomemben življenjski prostor za rastline in živali;

- da v njem rastejo različna sadna drevesa, da je sadje zelo zdravo in ga lahko uporabljamo in pripravimo na različne načine;

- da se sadovnjak skozi letne čase spreminja;

- da so živali in rastline povezane med seboj.

 

 

 

RAZRED:2. a

Mentorica: Tončka Divjak

 

Cilji in dejavnosti:

Spoznali smo različne oljarice in uporabnost semen.Izdelovali smo različne lepljenke iz semen, semena razvrščali po obliki, barvi, velikosti ter spoznali tudi njihov okus.  Paziti smo morali, da smo uporabljali močna lepila in  da smo izbrali tršo podlago.

         

 

Sami smo mešali tudi  različne sestavine v zmes ter ugotavljali razlike med sestavinami in zmesjo. Zmes – testo smo oblikovali v kruh ter ga  spekli.V kruh smo pomešali različna semena in jih tako uporabili za  prehranjevanje.  Ugotovili smo, da so zdrava, saj vsebujejo različne hranljive sestavine, ki so potrebne za zdrav  telesni razvoj otroka in  človeka.

 

Pridno mesimo, mesimo…

Naši kruhki so najboljši, saj smo jih sami  spekli. Dober tek…

                                      

 

RAZRED: 3. b

Mentorica: Urška Kostanjevec

 

Na učnem sprehodu so učenci spoznali sadovnjak kot življenjski prostor rastlin in živali. Ugotovili smo, da rastlinska pestrost pogojuje živalsko. Zaradi žuželk v sadovnjaku gnezdijo tudi ptice, kot so sinice, kosi, šoje, svoj dom pa najdejo tudi glodavci, krti, podlasice in druge živali. Učenci so spoznali, da se sadovnjak skozi različne letne čase spreminja. Spoznali so opravila v sadovnjaku med letom. Ločevali smo sadje na koščičasto, pečkato in tudi po drugih lastnostih.

 

Prišli so do zaključka:

           - da živalske in rastlinske vrste skrbijo druga za drugo in druga drugi omogočajo življenjske pogoje.    

           - da so ptice za sadovnjak neprecenljive vrednosti, ker se hranijo s  škodljivci,                 

           - da umetna gnojila v sadovnjaku škodujejo žuželkam, ki živijo  v sadovnjaku in s katerimi se hranijo ptice.

 

Na velike kose papirja so učenci z vodenimi barvami  naslikali sadovnjak, kot so ga videli v naravi.

 

 

Iz odpadnega kartona in posušenih listov so učenci po skupinah izdelali sadna drevesa ter jih razstavili v razredu in na razstavi sadja v Vitomarcih.

 

 

RAZRED: 3.

Mentorica Anica Borko, pri praktičnem delu Suzana Logar – Glavičič in družina Žižek iz Peščenega Vrha.

 

BUČE

 

Naš življenjski prostor obdajajo raznovrstna živa bitja, rastline in živali. Rastline potrebujejo za življenje prst, vodo, svetlobo in zrak. Velika večina rastlin je zakoreninjena v prst in izkorišča energijo sončne svetlobe za izdelovanje organske hrane iz vode in ogljikovega dioksida. Rastline potrebujejo organske snovi za delovanje, rast in razvoj. Glede na življenjsko dobo preživijo tudi več sto let (drevesa), lahko so enoletnice,  večletnice ali trajnice. Rastline živijo in umrejo večinoma na istem kraju.

 

V našem projektu smo spremljali rast in razvoj buč. Praktično smo jemali semena iz buč.

 

BUČA

 

Kmet je imel njivo. Na njej so rasle buče. Ena izmed njih sem bila jaz. Iz semena sem pognala liste in steblo, ki se je zvijalo po tleh. Tudi cvetela sem. Vsi so občudovali moje lepe rumene cvetove. Iz njih so zrasle male zelene žogice. Dež me je zalival, sonce me je grelo in moji plodovi so se vsak dan večali. Zrasla sem v veliko oranžno bučo. Nekega dne sta se kmet in kmetica pripeljala s traktorjem na njivo po buče. Mene je strah! Kaj naj naredim, saj ne morem hoditi in pobegniti? Odpeljala sta nas domov na dvorišče, kjer so nam vzeli semena. Vesela sem, da so moje seme shranili za seme za naslednje leto in spet bom lahko zrasla v lepo oranžno bučo.

                                                                                                          Anita Košar

 

NARAVOSLOVNI DAN

 

Učenci 3. razreda smo se zbrali ob 8. uri in odšli na kmetijo Žižkovih v Peščeni Vrh. Tam smo pomagali jemati semena iz buč. Najprej smo delali na dvorišču. Vreme se je poslabšalo, zato smo se preselili v garažo. V manjših bučah smo našli semen več in lepša  kot v velikih bučah. Midva s Tjašem sva nabrala največ semen, saj sva bila najbolj delovna. Ostanke buč smo znosili na dvorišče, ker so te polovice odpeljali nazaj na njivo. Gospodinja je med tem časom spekla slastne buhteljne, ki smo jih z užitkom pojedli.

                                                                                                          Klemen Vršič

 

BUČA JE OKROGLA   Buča je okrogla in se vrti. Buča je zelena in cveti. Buča ozeleni in porumeni. Buča se zelo lepo kotali.

 

 

UGANKI

 

Je oranžne barve in lepo se kotali,                                             Je sorodnica buče, pa okrogla ni.

V enem mesecu pa dozori.                                                        Iz nje se dobra omaka naredi.

 

                                                                                                          David Kramberger

 

 

 

RAZRED: 4. a  

Mentorica: Angelca Peklar

 

Pri izvedbi naloge sem sledila stališču, da naj bi učenci del svojega časa preživljali v naravi, ker je lepa, prijetna in zanimiva. S tem namenom smo obiskali kmetijo Kovačec v Kadrencih in pomagali pri jemanju semen iz buč.

Ob delu na kmetiji so svoj spoznavni razvoj podkrepili s konkretnimi izkušnjami ob uporabi vseh čutil, čustev in razuma. Doživeli so del procesa pridobivanja bučnega olja, ki mu pravijo STUDENEC MLADOSTI. Bučno olje namreč vsebuje veliko vitaminov in drugih pomembnih sestavin za zdravje.

Seznanili so se tudi s problematiko bioloških odpadkov na kmetijah. Prazne buče so vozili kravam za hrano.

Ob raziskovanju uporabe olja so prišli do spoznanja, da ga poleg solatnega preliva uporabljajo tudi kot začimbo pri pripravi riža, omak, kolačev, čokolade.

 

POROČILO O NARAVOSLOVNEM DELU

 

V četrtek, 29. 9. 2005, smo imeli naravoslovni dan. Zbrali smo se v učilnici. Tam smo se namalicali. Nato smo se odpravili v Kadrence. Po prihodu na kmetijo Kovačec smo si nadeli predpasnike. Dobili smo posodo za semena. Poiskali smo si prostor za delo in začeli jemati semena iz razpolovljenih buč. Gospodar  je že pred našim prihodom buče razpolovil. Semena smo skrbno dajali v posodo. Prazne polovice so pogumnejši in močnejši učenci vozili kravam za hrano. V začetku nam je bilo delo zanimivo. Hitro pa smo se srečali tudi s težavami. Sedenje pri miru in ponavljanje istih gibov z rokami nas je utrudilo. Z opravljenim delom smo bili vseeno zadovoljni.

  Ob zaključku posebnega dneva smo se fotografirali. Gospodinja nas je nagradila z okusno in  pravo kmečko malico. Prijetnega dneva nam ni pokvaril niti dež, ki nas je zmočil med potjo proti domu.

                                                                                                                           

                                                                                                                             Mateja Fekonja

 

UGANKE  O BUČAH

 

Okrogla in debela, je v jeseni prav vesela. Ko kmetu semena da, ostane prazna, žalostna. Sergej Kocuvan

Na njivi raste.Najprej je zelena, zrela je rumena.Rumena da semena. Kaj je to?  Sergej Kocuvan

Velika, rumena, oranžna, debela. Ne hodi ne pije. Vsebuje semena. Kaj je to?       Anže Peklar

                         

            

BUČIN PLES   Buča skaklja, buča skaklja, okrog nje pa Maja bla, bla. Ko bla, bla jo zbudi, se buča zavrti in v zid zaleti.                                                      Patricija Lovrec

VESELE BUČE   Buče so že zrele in rade bi zapele. Semena za olje podarijo in solatojedce razveselijo. Za  otroke se v čokolado preselijo.                                  Julija Matjašič

                    

 

RAZRED:  5. c

Mentorica: Marjana Gomzi

 

Ovrednotili smo pomen čistega okolja za ohranjanje pitne vode.

V razredu smo s pomočjo različnih plasti prsti ugotavljali, kako nastane podtalnica.

Ugotavljali smo, da se voda skozi plasti v prsti samoočiščuje.

Izdelali smo naravni filter za čiščenje vode.

S pomočjo poizkusov smo ugotovili, da voda skozi plasti v podtalnico odnaša tudi strupe in olja.

Ugotovili smo , da je voda sestavni del večine živil in pijač ter živih bitij.

V razredu smo primerjali hibiskus, violico in jabolko.

Spoznali smo, kaj je pitna voda, in se odločili za pitje vode brez dodatkov.

 

 

Kako očistimo onesnaženo vodo:

 

Skrbeli smo za čisto okolico šole, izdelali smo ptičjo krmilnico in skrbeli za ptice pozimi.

 

Razred: 5.d / 8

Mentorica: Milena Zagoršek

 

Učenci so v okviru projektnega dneva razmišljali in spoznavali značilnosti pitne vode.

Spoznali so, da so viri pitne vode površinske vode ( hudourniki, potoki, jezera, reke, morja,…) in podtalnica. Vire pitne vode zbirajo v vodnih zajetjih in črpajo v vodne zbiralnike.

Učenci so ugotovili, da je pitna voda bistra, brez vonja in brez okusa ter brez zdravju škodljivih snovi in povzročiteljev bolezni. Takšno vodo uporabljamo za pitje, kuhanje, umivanje, pridobivanje električne energije, pranje, spiranje stranišč in drugo.

Našteli so onesnaževalce površinskih voda in podtalnice ( poljedelstvo, živinoreja, odplake iz tovarn, kanalizacijske vode iz naselij in odpadki ). Posledice onesnaževanja voda so pojasnili s pomočjo slikovnega gradiva. Spoznali so tudi nevarnosti pitja onesnažene vode.

V vodo smo dali prst in droben pesek ter vse skupaj pomešali. Voda je postala kalna.

Kako bi jo očistili?

V skupinah so izvedli poskus čiščenja vode s papirnim in peščenim filtrom ter ugotovitve zapisali in utemeljili svoje odgovore.

Zatem smo razmišljali, kako lahko vsak izmed nas poskrbi, da bomo imeli vedno dovolj zdrave pitne vode.

Nato so učenci izdelali plakate o predelani temi.

Ob koncu projekta smo se naučili ljudski ples Ob bistrem potočku je mlin.

V nadaljevanju projekta nas je zanimala tudi uporaba pitne vode iz vodnjakov. V dvainštiridesetih gospodinjstvih naše občine smo izvedli anketo o razširjenosti le-teh.

 

Rezultate ankete smo grafično prikazali:

 

Skozi celo šolsko leto smo v okviru EKO projekta izvajali še druge aktivnosti.

Skrbeli smo za cvetlično gredo in da je bila okolica šole čista.

Navajali smo se na ločeno zbiranje odpadkov. Iz odpadne embalaže smo izdelali najrazličnejše izdelke.

Od doma smo prinesli hrano za ptice in skozi dolgo zimo skrbeli, da niso bile lačne.

V novoletnem času smo izdelovali novoletne voščilnice in Božičke iz kartona in papirja ter snežake iz slanega testa .

Učenci so aktivni v "Zeleni straži".

V učilnici smo urejali EKO kotiček.

 

 

 

RAZRED: 1. a

Mentorici: razredničarka Viktorija Caf in vzgojiteljica Rozina Čuček

 

V prvem razredu smo se odločili, da bomo ob konkretnih dejavnostih spoznavali, kako lahko dejavno prispevamo k ohranjanju okolja, v katerem živimo. Skozi vse leto v učilnici ločeno zbiramo odpadke, skrbimo za spoštovanje šolskih in razrednih eko pravil, zbiramo izrabljene kartuše, tonerje in trakove, star papir, odpadno jedilno olje, varčujemo z vodo in elektriko ter skrbimo za ptice pozimi. Zavedamo se, da živimo v svetu, kjer mnogo predmetov uporabimo le enkrat, potem pa jih odvržemo. Zato smo iz odpadnih materialov ob različnih priložnostih (za različne namene) izdelali nekaj uporabnih predmetov.

  

TEMA: AVTOMOBILČEK (FORMULA)

 

 

Bi se želeli popeljati s formulo? Nič lažjega! Potrebujete le štiri plutovinaste zamaške, dva zobotrebca, slamico za pitje, košček barvnega papirja, barvne svinčnike in lepilo.

 

POTEK IZDELAVE:

 

1. Prepogni papir in v sredino vstavi slamico. Na papir nariši avtomobil brez koles, ga izreži in zlepi.

2. Skozi slamico potisni zobotrebca.

3. Zamaške pritrdi na zobotrebca. To so kolesa avtomobilčka.

4. Iz koščka belega papirja izreži polkrog in nanj nariši svoj obraz. Prilepi, da bo videti, kot da iz avtomobilčka gleda voznik.

 

S formulo dirkaš tako, da jo potiskaš z roko.

 

TEMA: BOŽIČNO-NOVOLETNI OKRASKI

 

V mesecu decembru, ki je praznični mesec, so se nam pri ustvarjanju pridružili starši.

V ta namen smo pripravili in izvedli delavnico, ki je bila zelo lepo obiskana. Pod spretnimi prsti staršev in njihovih malčkov so nastali raznovrstni izdelki: snežinke iz odpadnega furnirja, lampijončki in verige iz oblancev, kreativni izdelki iz papirja, slame, vate… Z njimi smo praznično okrasili razred. Kar nekaj izdelkov smo tudi prodali na božični stojnici.

 

 

 

 

TEMI: LUTKE, PUSTNE ŠEME

 

1. Z malo domišljije iz odpadnega materiala naredimo preproste lutke (uporabimo prazne tulce od toaletnega papirja in koščke kolaž papirja) in že se lahko igramo gledališče!

2. Preženimo zimo s strašnimi, z žalostnimi, s prijaznimi, s smešnimi… šemami (uporabimo papirnato vrečko, v kateri smo imeli kruh, ostanke krep in kolaž papirja)!

 

 

    

 

 

RAZRED: 1. b

V skupini je sodelovalo 10 učencev z mentorico Suzano Klasič.

 

CILJI:   

- učenci se seznanijo z odpadki, kako ravnamo z njimi – ločeno zbiranje odpadkov in tudi kako vplivajo odpadki na okolje.

 

DEJAVNOSTI:

- učenci so skozi celo šolsko leto pobirali odpadke okrog šole in v njeni bližnji okolici;

- odpadke so pravilno sortirali glede na koše v razredu in pri šoli;  

- izdelovali so tudi različne izdelke iz odpadne embalaže.

 

UGOTOVITVE:

-      Spoznali so, kaj so odpadki in kako z njimi ravnamo, ter kako lahko sami skrbijo za ohranjanje urejenega in čistega okolja v domačem kraju in bližnji okolici.

 

 

RAZRED: 2. a

Mentorica: Tončka Divjak

 

Cilji in dejavnosti:

Seznanili  smo se s pojmom okolje in različni življenjski prostori.

Pregledali in analizirali smo zloženko: Jaka pomaga naravi.Ugotovili smo, da bomo za okolje morali boljše skrbeti.Dogovorili smo se, da bomo v ta namen zbirali tudi odpadne kartuše in papir.

 

Seznanili smo se s pravilnim sortiranjem stekla ter si ogledali posode pred trgovino. Sklenili smo, da bomo pravilno  sortirali odpadke v razredu in tudi doma.

 

   Jure meče papir v posodo.

 

Barvali smo odpadne steklenice, ki smo jih nato uporabili za vaze in z njimi razveselili mamice.

 

Iz plastičnih steklenic se da narediti veliko zanimivih stvari. Mi bomo naredili robota.

 

   Upamo, da bo naš robot  le stal pokonci.

 

 

RAZRED:  2. B

Mentorica: Marija Kumer

 

CILJI:

• skrbeti za čisto in urejeno učilnico ter okolico šole;

• skrbeti za ekokotiček;

• varčevati z vodo in elektriko;

 

• spoznati, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja, v katerem živijo;

 

• spoznati, da so spremembe v okolju včasih za živali in rastline ugodne, včasih pa škodljive;

 

• spoznati, da se ljudje bolje počutimo, če smo telesno aktivni;

 

• pridobivati znanje, veščine in stališča, ki jim omogočajo skrbeti za lastno zdravje in zdravje drugih;

• spoznati pomen raznovrstne prehrane ter razvijati družabnost, povezano s prehranjevanjem;

• spoznati, da hrana vsebuje sestavine, ki so nujno potrebne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje;

 

V začetku šolskega leta so bili učenci seznanjeni z nadaljevanjem projekta Ekošola kot način življenja. Obnovili so piktograme za ekopravila, ki so jih narisali v lanskem šolskem letu ter ekohimno.  Skrbeli so, da je bila učilnica urejena. Navajali so se na varčevanje z vodo in elektriko.

V prednovoletnem času so izdelali jelenčke iz odpadnega materiala ter voščilnice iz naravnega materiala.

Poleg navedenega smo poglobljeno obravnavali tematska sklopa Skrb za okolje in Živim zdravo.

 

Na učnem sprehodu so si učenci ogledali črna odlagališča odpadkov ter ubesedili svoja občutja ob pogledu nanje. Opisali so, kako oni sami in njihovi starši spreminjajo naravo. Spoznali so, da so spremembe v okolju za živa bitja lahko ugodne ali škodljive.

Pri šoli so si ogledali zabojnike za ločeno shranjevanje odpadkov. Narisali so, kateri odpadki so v njihovem košu (doma) in katerih je največ. Zakopali so tri vrste odpadkov in po desetih dneh pogledali, kateri so razgradljivi in kateri ne.

Udeležili so se čistilne akcije v okolici šole. Spoznali so, kako lahko sami prispevajo k varovanju narave in urejenosti okolja.

 

Z učenci sem se pogovarjala, kaj lahko sami naredimo za ohranjanje svojega zdravja in zdravja drugih. Spoznali so, da za zdravje skrbimo na različne načine, da skrbimo za osebno higieno, čistočo in ustrezno prehrano, se primerno oblačimo in veliko gibljemo ter da si pravilno razporedimo učenje, igro, počitek in spanje.

Šli smo na sprehod in ga izkoristili za telesno gibanje. Učence sem opozorila na pogoste nesreče oziroma poškodbe otrok.

Učenci so se seznanili z raznovrstno hrano in njenim pomenom. Narisali so, kaj so prejšnji dan jedli za posamezni obrok. Ugotovili smo, da vsi niso imeli zajtrka. Opisali so svoje počutje takrat, kadar so lačni ali žejni. Našteli so svojo najljubšo hrano in povedali, zakaj jo imajo radi. Izdelali so plakat o zdravi prehrani ter pripravili sadno solato.

Pogovarjali smo se o boleznih, ki so jih učenci že preboleli. Pripovedovali so o bolezenskih znakih in zdravljenju.

 

 

RAZRED: 3.

Mentorica Anica Borko, pri praktičnem delu Suzana Logar – Glavičič in družina Žižek iz Peščenega Vrha.

 

V okolju je pomembno ohranjati ravnovesje med tem, kar prejemamo iz okolja ali vanj izločamo. Nujna je skrb za varovanje gozdov, voda in rodovitnih prsti. Skrbimo za primerno urejeno življenjsko in delovno okolje, za racionalno ravnanje z vodo, energijo in omejitev nastajanja odpadkov.

Otroci doživljajo okolje z vsemi svojimi čutili. Kar so pri svojem raziskovanju odkrili ali spoznali, bo jim priraslo k srcu. Pripravljeni bodo prevzeti odgovornost le za tisto, v čemer bodo spoznali vrednost. Zato jim moramo pomagati in jih usmerjati pri varovanju okolja in razvijati čut lastne odgovornosti.

Odrasli sploh ne pomislimo, kakšen vzgled smo otrokom. S svojim vzgledom lahko najbolj vzgajamo k varovanju okolja.

Ugotovili smo, da je naša občina dobro poskrbela za ohranjanje čistega okolja. Na določenih mestih v vsakem zaselku stojijo posode za papir, plastiko in kovino. Ljudi na tak način navajajo na ločeno zbiranje odpadkov. V šoli pa že v razredu ločeno zbiramo odpadke, saj imamo tri koše. V kraju je urejen odvoz smeti, ki ga izvajajo vsakih 14 dni. Vsako leto je v občini organiziran odvoz kosovnih odpadkov. Če bi ljudje to upoštevali in bi pralne stroje, jogije, hladilnike in druge velike kose odložili na zbirna mesta, ne bi v naravi našli toliko divjih odlagališč. Na zemljevidu naše občine smo označili, kje so zeleni otoki s posodami ter kje so divja odlagališča. Vemo, da še to niso vsa. Odrasli premislite, kakšno zapuščino nam boste zapustili, saj bi tudi mi in naši otroci radi živeli v čistem in zdravem okolju.

 

Zavarovalnica Maribor je razpisala projekt Zojini zemljevidi, v katerega smo se aktivno vključili. Ugotovitve smo narisali in zapisali.

 

 

 

RAZRED: 3. b razred

Mentorica: Urška Kostanjevec

 

Z odpadki smo se srečevali vsakodnevno čez celo šolsko leto. Učenci so odpadke pravilno sortirali glede na koše, ki jih imamo v razredu. Iz odpadne embalaže so učenci izdelovali robote. Izvedli smo čistilno akcijo, uredili gredo ob šoli. Učenci so spoznali, kaj odpadki so in kako z njimi ravnamo. Ugotovili so, da lahko sami skrbijo za ohranjanje čistega okolja.

 

Učenci so prišli do naslednjih ugotovitev:

-          da je nujna skrb za varovanje gozdov, voda in rodovitne prsti,

-          da lahko sami skrbijo za čisto okolje,

-          da so nekateri odpadki razgradljivi drugi ne,

-          da lahko odpadke znova predelamo in uporabimo

 

 

 

RAZRED:  4.  b

Mentorica:  Jožica Zorko

 

CILJI: učenci izdelajo načrt in hišo iz kartona

 

DEJAVNOSTI:

 

·     Skiciranje, risanje načrta in izdelava hiše iz papirja. Primerjanje velikosti skice in načrta z modelom in resnično zgradbo.

·     Seznanjanje s papirnimi gradivi in smotrno uporabljanje le teh.

·     Navajanje na varno in pravilno uporabo orodij.

 

UGOTOVITVE:

 

·         Skica ni natančna, za izdelavo hiše potrebujemo natančen načrt.

·         Načrt je nekajkrat manjši od izdelka – hiše iz kartona.

·         Kartona ne moremo natančno izrezati s škarjami, uporabljamo tapetniški nož.

 

DRUGE DEJAVNOSTI:

 

·         Urejanje cvetlične gredice.

·         Skrb za čisto okolje.

·         Skrb za ptice pozimi.

·         Urejanje EKO – kotička v učilnici

·         Droge – kaj to je ? Zasvojenost

·         Izdelava novoletnih voščilnic.

 

RAZRED: 5. c

Mentorica: Marjana Gomzi

 

ODPADKI:

-          seznanili smo se s pomenom recikliranja papirja in plastike,

-          spoznali smo postopek recikliranja papirja,

-          navajali smo se na ločeno zbiranje odpadkov,

-          opazovali smo biološke otoke v svoji okolici,

-          ugotavljali smo, kako ljudje skrbijo za svoje okolje,

-          v skupinah smo izdelovali plakate o skrbi za čisto okolje,

-          med sošolci smo izvedli kviz o ločevanju odpadkov,

-          naučili smo se odlomek Očistimo potoček

  

ČISTO OKOLJE

 

S problematiko okolja smo se že večkrat ukvarjali, tokrat pa še z druge strani.

Skušali smo odgovoriti na vprašanje, kaj je ekologija. Je to pobiranje papirčkov?

Usvojiti moramo navade odgovornega ravnanja z odpadki, odgovoriti na vprašanja kam z odpadki in zakaj tako ravnati.

Odgovorno pa moramo ravnati tudi z energijo.

Prav tako moramo gospodarno izrabljati materiale, čistila, barve.

Še nadalje se moramo seznanjati s problemi onesnaževanja in  ugotavljati, v čem se kaže problem onesnaževanja.

Odločamo se za ukrepanje, utemeljimo namen ukrepanja.

Preverimo dosedanje ravnanje v zvezi z ohranjanjem čistega okolja.

Vsak učenec prikaže, kako je prispeval k ohranjanju narave.

Izdelamo poročilo, plakat, s katerim prikažemo naša ravnanja.

 

 

RAZRED: 6. a

Mentorice: Cvetka Bezjak, Irena Druzovič, Zdenka Bradač

    

OLJE

 

Na naravoslovnem dnevu smo se pogovarjali o olju , kako ga pridobimo in  za kaj ga uporabljamo. Razdelili smo se v tri skupine in izdelali plakate. Na njih smo pisali misli, verze , uporabo in tudi kaj narisali.

 

 

 

NE ODNAŠAJTE OLJA V SMETI IN NE VLIVAJTE V STRANIŠČE. VARUJTE  OKOLJE PRED ONESNAŽENJEM. 

OLJE RAJE PRINESITE  V ŠOLO IN GA ODLIJTE V POSODE!

NAREDILI BOSTE VELIKO DOBREGA SEBI IN NAŠEMU OKOLJU!

 

Izdelali smo plakate in jih obesili na vidna mesta. Naredili smo tudi letake. Razdelili smo jih po gospodinjstvih. Z njimi smo opozarjali na onesnaženosti z odpadnimi olji in predlagali staršem naj zbirajo olje v primernih posodah. Mi učenci pa ga bomo prinašali v šolo.

UGOTOVITEV: Večina gospodinjstev vliva  olja kar po dvorišču ali v kanalizacijo.

Upamo, da smo z našim projektom opozorili na nevarnosti onesnaževanja in osvestili ljudi.

 

IZDELOVANJE PAPIRJA

 

Učenci 6. a – razreda smo v okviru eko projekta ročno izdelovali papir. Postopek ni bil  zahteven.

Natrgan časopisni in toaletni papir smo namočili v vodo in to pustili stati čez noč. Naslednji dan smo papirju dodali vodo in premešali z mešalnikom. Dobljeno kašasto maso smo polagali na vpojno krpo. Prekrili smo jo še z eno vpojno krpo in z valjarjem iztisnili vodo. Nazadnje smo odstranili vpojni krpi in pokrili s suho kuhinjsko krpo. To smo sušili in  ravnali z likalnikom.

Tako ročno izdelan papir smo uporabili za izdelovanje čestitk. Nanj smo lepili furnir in oblikovali različne motive.

 

Iz časopisnega papirja smo izdelali trganko in oblikovali drevo.

 

 

 

 

RAZRED: 6, 7.

Mentor: Mirko Galun

 

Učenci šestih razredov so obravnavali teme:

·         Recikliranje papirja

·         Izdelovanje maske

·         Izdelovanje voščilnic

 

Učenci so se seznanjali z vrstami onesnaževanja:

- splošni odpadki: kovine, steklo, umetne snovi, papir, tkanine, barve;

- odpadki iz gospodinjstva: ostanki hrane, pralna, čistilna sredstva; poraba energije prispeva k

  onesnaževanju okolja;

- industrija, obrt, kmetijstvo: škropiva, gnojiva, odplake, odpadna gradiva;

- izrabljena vozila: motorna, menjalniška, hidravlična olja, gorivo, gume, akumulator, kislina,

   vetrobranska stekla, hladilna tekočina;

- bela tehnika: hladilnik, računalnik, telefon, baterije, TV sprejemniki;

- sežig odpadnih snovi;

 

Učenci so v okviru tehniškega dne izvedli postopek reciklaže papirja, iz raznih materialov pa so izdelali maske, voščilnice, makete.

 

Učenci sedmih razredov so uvodoma obravnavali enako problematiko kot učenci šestih razredov.

Posvetili pa so se še temam:

·         Stiskalnica za odpadke

·         Ogled terena

·         Recikliranje raznih materialov – informacije z interneta

Učenci so se seznanili s problemom rabljenih pločevink. Reševali so problem, rešitev je bila stiskalnica. Spoznali so razne vrste stiskalnic, njihovo zgradbo in delovanje. Odločili so se za izdelavo stiskalnice na vzvod. Stiskalnico so konstruirali, pri tem je bilo treba rešiti kar nekaj tehničnih problemov ( določitev mer izdelka, izbor materialov, kako doseči premo gibanje bata, kako pritrditi vzvod, itd. ). Pri delu so koristili znanje o gradivih in o obdelovalnih postopkih.

Delo je potekalo po določenem zaporedju postopkov. Učenci so pravilno in varno uporabljali orodja, stroje in pripomočke.

Na koncu so učenci izdelek preizkusili in ga predstavili.

Druga skupina učencev je poiskala in si pozorno ogledala divja odlagališča odpadkov.

Ugotavljali so, kakšne probleme takšna smetišča predstavljajo in kakšne so posledice.  Učenci so predlagali ukrepe in jih nekaj tudi izvedli. Svoje delo so predstavili na plakatu.

 

 

RAZRED: 8. b   

Mentor: Slavko Toplak

 

Z anketnim vprašalnikom  smo želeli ugotoviti stanje zbiranja in ločevanja odpadkov  v občini Sv. Andraž. V anketi je sodelovalo 58 gospodinjstev. Primerjalno smo si ogledali še nekaj podatkov Statističnega urada republike Slovenije.

 

Rezultati anketiranja:

 

1.    Kaj menite, koliko odpadkov  povprečno letno  pridela prebivalec Slovenije ?

 

2.   Koliko % komunalnih odpadkov po vašem mnenju predelajo ?

 

3.    Ali poznate mesto v vašem kraju, kjer ločeno odlagate odpadke ?

 

4.    Ali ločujete katere od odpadkov ?

 

Če NE, zakaj ne?   [ odgovori anketirancev  ] - ker je predaleč (5 odgovorov), - okolje ne dopušča, - ne vem, kje je zbirališče, - ker ne, - ne, je brezveze, - ni organiziran odvoz, - Anketa je pripomogla, da bomo začeli takoj!

Če DA, katere?

 

5.    Ali ste že slišali za organizirano zbiranje odpadnega olja iz gospodinjstva?

 

6.    Če bi v vašem gospodinjstvu zbirali odpadno olje, koliko bi se ga nabralo v enem letu?   [ povprečna ocena odpadnega olja znaša 57 litrov à]

 

7.    Ali ste zadovoljni z ločenim zbiranje odpadkov ?

 

 

Podatki statističnega urada republike Slovenije (podatke smo zaokrožili):

 

Podatki za Slovenijo:

4       Letno se zbere na komunalnih odlagališčih okrog  900.000 ton odpadkov.

4       Storitve javnega odvoza uporablja 95 % prebivalstva.

4       Povprečna letna količina nastalih odpadkov na prebivalca znaša nekaj več kot 400 kg.

4       Največji delež odpadkov, ki so prepeljani na odlagališča nenevarnih odpadkov, je odložen (97 %), v postopke predelave gre 3 % odpadkov. [ Z ločenim zbiranjem odpadkov gre velik delež odpadkov direktno v predelavo, zato je odstotek predelave odpadkov višji od 3 % .]

 

4       Ločeno zbrane frakcije, zbrane z javnim odvozom odpadkov:

 

 

 

 

RAZRED: 8.a

Mentorica: Majda Toš

 

Kot EKO šola skrbimo za urejenost šolske okolice. Na naših zelenicah imamo veliko grmovnic, vrtnic in živo mejo.

Jeseni in spomladi učenci skupaj z učitelji poskrbimo, da uredimo – počistimo živo mejo, okopljemo in porežemo vrtnice, veliko dela imamo z vzgojo cvetlic v škarpnikih ob parkirnem prostoru, saj nam jih v zimskem času veliko odmre zaradi čiščenja parkirišča. Spomladi je na rastlinah veliko peska, ki ostane od posipavanja cestišča in parkirnega prostora. Imamo tudi zeliščni vrt, ki je  vključen v projekt »Klopotčeva učna pot«. Spomladi je potrebno vse grede temeljito okopati ter nasaditi nove rastline. Lansko leto smo vrt zavarovali z ograjo, da nam malopridneži ne bodo več nagajali in uničevali rastlin. Poleg dišavnic in zelišč imamo nasajeno tudi vinsko trto.

Ob vrtu nameravamo postaviti še mize in klopi, da bodo lahko učiteljice z učenci izvajale pouk na prostem.

Ob vsakoletnem čiščenju ugotavljamo, da se še vedno premalo zavedamo, kaj pomeni čisto in urejeno okolje. Nekateri še vedno ne upoštevajo EKO pravil. Odpadke še vedno premalo dosledno ločujemo. Kljub košem, ki so postavljeni v okolici šole, je veliko plastenk, pločevink in raznih papirčkov videti po zelenicah in grmovju.

 

 

 

 

RAZRED: 1. b

Mentorica: Suzana Klasič

 

CILJI:   

- spoznajo, da je lahko tudi veter energija.

 

DEJAVNOSTI:

-          izdelali so si papirnato letalo in vetrnice.

UGOTOVITVE:

-      - papirnata letala in vetrnice so si izdelali dokaj natančno. Ugotovili so, da veter poganja vetrnico in obdrži nekaj časa papirnato letalo v zraku.

 

Med drugim smo tudi:

-          - skrbeli za ptice pozimi,

-          - urejali cvetlične grede,

-          - izdelovali  ekovoščilnice,

-          - okraševali učilnico,

-          - urejali ekokotiček in

-          - skrbeli za čisto okolje.

 

 

 

-            

RAZRED: 3. b

Mentorica: Urška Kostanjevec

 

Učenci so  spoznali veter kot vir energije, ki jo uporabljamo za ogrevanje, za razsvetljavo, za gibanje, premikanje, za poganjanje strojev…

S pomočjo milnih mehurčkov in rutice na palici so določali smer vetra. Iz papirja so izdelali vetrnice, letala. Ugotovili so, da oblika letala močno vpliva na hitrost premikanja po zraku. Bolj, ko je letalo aerodinamično, hitreje se premika po zraku.

Spoznali so, da s pomočjo vetra pridobivamo električno energijo.

Ugotovili so, da  veter poganja tudi mlinsko kolo, raznaša semena, poškoduje hiše, upogiba drevesa, premika jadrnico, povzroča viharje, orkane, tornade…

 

 

 

RAZRED: 4. b

Mentorica: Jožica Zorko

 

CILJI:  učenci spoznajo vpliv segrevanja in ohlajanja na spremembo snovi

 

DEJAVNOSTI:

 

·         Segrevanje različnih snovi ( guma, les, plastika, svinec, vosek ) v vroči vodi

·         Segrevanje in ohlajanje vode

·         Segrevanje sladkorja

·         Taljenje voska

·         Povzetek ugotovitev

·         Izdelava plakata

·         Zapis poročila

·         Slikanje in risanje

 

UGOTOVITVE:

 

·         Nekatere snovi postanejo toplejše, nekatere se zmehčajo, nekatere se topijo.

·         S segrevanjem in ohlajanjem vode spoznamo agregatna stanja vode : led, tekoča voda, para.

·         Sladkor se je stopil, postal rjavkaste barve. Pri ohlajanju se je spet strdil – karamel.

·         Vosek se stali, postane tekoč in prozoren. Pri ohlajanju se strdi in spremeni obliko.

  

POROČILO: Toplota spremeni snovi

 

Danes smo imeli naravoslovni dan. Izvedli smo več poskusov. Z njimi smo poskusili ugotoviti, kako toplota spreminja snovi. Najprej smo dali v vročo vodo gumo, les, plastiko, vosek, svinec in plastelin. Opazovali smo in videli, da se vosek najprej stopi. Ko smo vzeli vse iz vode, smo videli, da je bil plastelin najbolj mehak. Nato smo potipali vse snovi, razen voska, ki se je že stopil v vroči vodi.

Opazovali smo tudi, kako se led spreminja v vodo. Ko smo jo še segrevali, se je voda spreminjala v paro.

Naredili smo še poskus s sladkorjem in voskom. Ko smo dali v majhen lonček sladkor, smo videli, da spremeni svojo belo barvo v rjavo. Potem  smo dali v lonček še svečko, ki se je skoraj cela stopila. Vzeli smo jo ven in pustili nekaj časa, da se je strdila. Nazadnje smo izdelali velik plakat o današnjih poskusih. Nekateri moji sošolci so te poskuse narisali.

                                                                          Alen List

 

 

RAZRED: 5. c

Mentorica: Marjana Gomzi

 

V okviru energije smo obdelovali temo VETER.

-          Spoznavali smo pomen vetra in ugotavljali, kaj vse poganja (jadrnice, mlini, elektrarne, klopotci).

-          Izdelali smo jadrnice, ki smo jih preizkusili na vodi.

-           Izdelali smo dva različna merilca hitrosti vetra, ki smo ju tudi preizkusili.

-          Spoznali smo ciklone in anticiklone.

-          Spoznavali smo pomen gibanja zraka in izkoriščanja moči vetra.

-          Spoznali smo , da razlike v zračnem tlaku povzročajo krajevne vetrove

 

Izdelava merilcev hitrosti vetra:

 

 

 

Jadrnice iz stiropora:

 

 

 

 

 

RAZRED: 2. a

Mentorici: Tončka Divjak in  Zdenka Bradač.

 

Cilji in dejavnosti:

Spoznali smo, da se ljudje bolje počutimo, če se raznovrstno prehranjujemo in če hrana  vsebuje sestavine, ki so nujno potrebne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje.Pomembno je tudi, da smo telesno aktivni, da se ukvarjamo s športom. Hodimo tudi na  izlete.

 

 

 

Ogledali smo si deželo palčkov v Čagoni.

 

Izdelali smo plakat o zdravi prehrani in se igrali didaktično igro o ločevanju zdrave in nezdrave prehrane.

Reševali smo naloge v DZ iz SPO, str. 42, kjer smo odpadke pravilno povezali s posodami za shranjevanje le-teh.

Iz pripravljene hrane  na mizi smo izbrali hrano, ki bi bila najprimernejša  za planinca in utemeljili pomembnost energijskih dodatkov v obliki slaščic.

Opazovali smo  planinsko opremo in pravilno zložili stvari v nahrbtnik. Spoznali smo, da je za dobro hojo potrebna primerna oprema, obutev in prehrana.

 

   Žal je Barbari čelada še malo prevelika, nahrbtnik pa pretežak.

 

 

RAZRED: 5. b

Razredničarka: Kristina Kaučič

 

 

KAJENJE UBIJA -  Komu je namenjeno to opozorilo? Zakaj ljudje ukrepamo šele takrat, ko zbolimo? Zakaj se ob svojih nespametnih dejanjih ne zamislimo že prej ?

V okviru projekta smo izvedli anketo o kajenju. Ugotovili smo, da kadi več žensk kot moških, da so mnoge ženske kadile celo med nosečnostjo in niso pomislile, kako lahko škodujejo svojemu otroku. Mnogi začnejo zelo zgodaj kaditi, pokadijo več kot eno škatlo dnevno, da se kadilci ne zavedajo nevarnosti bolezni, da jih ne motijo rumeni prsti in rumeni zobje, da jih ne moti neprijeten zadah iz ust. Mnogi kljub zdravstvenim težavam ne nameravajo opustiti kajenja, mnogi so zelo jezni, ker ne smejo kaditi na delovnem mestu.

Priznati moramo, da takih odgovorov nismo pričakovali in so nas zelo presenetili.

 Upamo, da bodo kadilci, ki so odgovarjali  na anketo, kmalu začeli  razmišljati tako kot ena izmed kadilk, ki je anketi priložila pismo z vsebino:

 

Jutranja kava in cigareta – najboljši začetek dneva. Bila sem strastna kadilka. Po 15. letu sem se s cigareto v roki počutila že odrasla, enaka vsem, s katerimi sem se družila. Nista me motila smrad in  cigaretni ogorki, ki so ležali po mizi in tleh. Cigarete so mi barvale prste in zobe do 29. leta, ko sem pričela dan z močnim kašljem, kar me je privedlo do zdravnika. Kaditi  in še poslabšati zdravstveno stanje ali nehati kaditi in nehati zastrupljati svoje telo, je postalo sedaj najpomembnejše vprašanje. Nisem več zahajala v družbo, izgubila sem nekaj prijateljev, a uspela sem. Premagala sem cigareto. Danes sem srečna, da ne kadim in hkrati nesrečna, ko vidim zelo mlade, ki počnejo enako, kot sem jaz. Naredimo že nekaj in pomagajmo, da se bo število kadilcev zmanjšalo!

Razmišljali smo o tem pismu, razmišljali smo o vseh kadilcih – predvsem o naših starših, kateri kadijo. Sklenili smo, da starše – kadilce  prijazno prosimo, naj nam bodo za vzgled z dejanji, ne z  besedami. Dva sošolca se že lahko pohvalita , da starši ne kadijo več v stanovanju, ampak zunaj. So se morda zavedli, da ne zastrupljajo samo sebe, ampak tudi svoje družinske člane. Upamo, da tudi zunaj ne bodo več dolgo zastrupljali zraka.

Kako neprijetno se je družiti s sošolcem, kateremu vsa oblačila smrdijo po cigaretnem dimu. Kadilci storite pomemben korak – odvrzite cigareto. Skrbite za svoje zdravje.

V razredu smo sklenili, da ne bomo nikoli kadili , hkrati pa upamo, da se bo kmalu krepko zmanjšala proizvodnja cigaret in njihova cena zelo dvignila.

Kajenje pa ni škodljivo samo za kadilce, ampak zdravstveno prizadene tudi nekadilce, ki moramo bivati in živeti v istih prostorih s kadilci in prenašati njihovo brezobzirnost. V vseh prostorih, kjer se zbirajo ljudje, bi kajenje morali takoj prepovedati, vse kršitelje pa strogo kaznovati.

Vidimo, da kadijo  zdravniki, ki nas hkrati tudi opozarjajo na škodljive vplive kajenja. Kako naj jim verjamemo? Bomo dovolj močni čez nekaj let, da se jim ne bomo pridružili? Nam bodo dovolj podatki, da vsaka  cigareta skrajša življenje za 7,5 minute. Pri 20 cigaretah to znaša 2 uri in pol na dan, na mesec 3 dni, 36 dni na leto in če kadite 40 let, je to približno 4 leta. Koliko lepega bi lahko doživeli v teh letih. V Sloveniji je leta 1990 zaradi kajenja umrlo 9 579 ljudi.

Na Zemlji vsako leto zaradi kajenja umre približno 3 milijone ljudi.

Nam bodo dovolj ti podatki ali opozorila na cigaretnih škatlah? Se bomo še spomnili vseh dobrih nasvetov naših učiteljev in vseh, ki nam želijo dobro.

 

Naše razmišljanje bomo zaključili s prošnjo:

Spoštovani kadilci, spoštujemo vašo odločitev, da kadite, vendar nam dovolite, da izrazimo tudi svojo pravico do čistega in zdravju neškodljivega zraka.

Upamo, da boste razumeli željo, potrebo in pravico nekadilcev in se vzdržali kajenja.

Želimo, da se tej samomorilski razvadi čimprej uprete.

Rešitev je samo v enkratnem sklepu: STOP.

Nikoli ne pozabite pravila: » USPEM LAHKO, ČE TO ŽELIM.«

 

Ne bomo prižgali  niti Ene cigarete.                                    Bomo raje zdravi vsi Ostali in čuvali ljudi okoli nas. Mi smo mladi in želimo si – Odpovejte cigareti kadilci se vsi.
Kajenje grda je razvada. A zakaj?     Danes postanite borec, ki se ne preda, In človek, ki trdno voljo ima. Le hitro odvrzite cigareto In dan  začnite le s kafetom.

 

 

RAZRED: 6. b

MENTORICI: Marjanca Golob in Štefka Vidovič

 

Veliko nesreč se zgodi zaradi alkohola. Ob teh nesrečah najbolj trpijo otroci in sorodniki, zato nas je zanimalo, kakšen odnos do alkohola imajo mladi, ali so ga že poskusili in zakaj. Anketirali smo učence od 6. do 9. razreda.  

Večina učencev je alkohol poskusilo v družbi s prijatelji in sorodniki. Veliko jih je  poskusilo že pred 10. letom, nekateri pa so alkohol poskusili pri 12. letih. Večina jih je poskusilo pivo in vino. Kar nekaj učencev  meni, da  alkohol nima dobrega okusa. Res je, da jih je že kar nekaj poskusilo alkohol, ampak nihče še ni doživel posledic vinjenosti. Vsi vemo, da alkohol ne pomaga, če smo v stiski.  V veliko družinah pijejo alkohol.

Poznamo pa tudi ljudi, ki ga ne uživajo alkohola. Večina jih ne pije zaradi tega , ker so sami že doživeli  hude posledice alkohola. Nekaterim učencem se alkohol zdi dobrega okusa, zato ga tudi pogosto uživajo, drugi pa ga uživajo samo ob praznovanjih ali ob novem letu, ko nazdravijo s sorodniki ali prijatelji.

 

 

 

ALI SI VEDEL…

…da se zaradi čezmernega uživanja alkohola lahko zastrupiš, pride lahko do zastoja srca in celo do smrti.

 

Največ prometnih nesreč se zgodi zaradi prekomernega pitja alkohola. Seznanili vas bomo z deležem alkoholiziranih povzročiteljev   prometnih nesreč v letu 2005 v naši regiji.

 

1. Glede na vzroke prometnih nesreč, je alkohol najbolj prisoten pri prometnih nesrečah:

 

	št.  Vseh povzročiteljev	prisotnost alkohola	%
Neprilagojena hitrost	462	83	17.97
Neupoštevanje prednosti	260	21	8.08
Nepravilna stran vožnje	301	64	21.26
Neustrezna varnostna razdalja	187	10	5.35
Premik z vozilom	335	18	5.37
Nepravilno prehitevanje	71	6	8.45
Ostalo	150	4	2.67
SKUPAJ	1786	207	11.59

                                                                                         

 

Iz teh podatkov je mogoče sklepati, da vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, najpogosteje vozijo po nasprotnem voznem pasu in z neprilagojeno hitrostjo.

 

-      2. Posledice prometnih nesreč, pri katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola.

 

Smrtni izid                                     5

Hudo telesno poškodovani             21

Lahko telesno poškodovani            63

Brez poškodb                              119

SKUPAJ                                      208

 

 

-       3. Alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč po starosti.

 

                              Vsi povzročitelji             alkoholizirani povzročitelji

Od 14 do 16 let                    6                                       1

Od16 do18 let                      12                                     1

Od 18 do 24 let                    333                                  53

Od 24 do 34 let                    517                                  53

Od 34 do 44 let                    303                                  39     

Od 44 do 54 let                    290                                  37

Od 54 do 64 let                    146                                  20

Nad 64 let                            116                                   4

SKUPAJ                                1727                               208