GOZD

ŽIVIMO Z NARAVO

KAJ STE SLIŠALI V NARAVI?

Oglašanje živali. Žuborenje potoka. Dežne kaplje.

VAS JE NA SPREHODU KAJ MOTILO?

Poškodovano drevesno lubje. Odpadki.  Umazana voda v potoku. Posekana drevesa, gozdni nered. 

Poškodovana gozdna tla zaradi težkih traktorjev. Smrad, ki se je širil v okolici potoka. 

ALI VESTE, KAJ NAS OGROŽA?

Divja odlagališča. Ozonska luknja, kisel dež. Izumiranje živali in rastlin. Hrup zaradi prometa. Onesnažen zrak. Še večje onesnaženje pitne vode.

KAJ LAHKO STORITE VI, DA OHRANITE NARAVO LEPO?

Izogibamo se kemičnih sredstev. Uporabljamo čistila brez fosfatov. Ne kurimo v naravi. Redno skrbimo za okolico. Razvrščamo odpadke. Nabiramo ekološko znanje. 

KDAJ SE BOMO PRIPRAVLJENI ODPOVEDATI VSEMU, KAR NASPROTUJE NARAVI?

Ne vem, ker ljudje radi udobno živimo. Ko bo skrajna sila, ko bomo ugotovili, da izumirajo deli narave. Ko bomo zboleli. Vsi nikoli, ker se nekateri ljudje težko spremenijo. 

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST - Pomen in uporaba rastlin

Učenci so spoznali, da se rastline od drugih živih bitij razlikujejo po tem, da si s fotosintezo same izdelujejo hrano. Ta proces poteka v listih in deloma tudi v zelenih steblih, kjer je veliko klorofila. Čez dan klorofil vsrkava sončno energijo. Ta se potem uporablja za pretvarjanje ogljikovega dioksida in vode v sladkor, s pomočjo katerega rastlina raste. V tem procesu se v zrak sprošča kisik. Učenci so spoznali, da so rastline nujno potrebne za preživetje vseh živih bitij – prehranjevalna veriga. Spoznali so tudi, da so drevesa - gozdovi tudi zavetišče in dom številnim živalim, da preprečujejo plazove. Spoznali so pomen rastlin v industriji  - pohištvo, papir, prehrana, kurjava.

Posušili in stisnili smo rastline, iz katerih so izdelali svoj prvi herbarij. Izdelali smo tudi vizitke, kazalke in slike iz suhih cvetov.

Spoznali so, da iz semen vzgojimo večino majhnih cvetlic. Posadili so semena mačeh, jih nato skrbno zalivali in skrbeli, da so v ugodnih življenjskih razmerah dobro uspevale.

Spoznali in naučili smo se  pesmico o zvončkih. Vemo, da so rastline pomemben vir hrane, saj jih pogosto vidimo na naših krožnikih. Zanimala nas je uporaba rastlin v prehrani ljudi ter  najpogosteje uporabljena kuhinjska  zelišča in zdravilne rastline.

Anketirali smo 25 staršev in zbrali naslednje podatke:

Najpogosteje uporabljene vrtnine so: solata, korenje, česen, čebula, fižol, paradižnik, krompir, kumarice, paprika in zelje.

Pri uporabi sadja v prehrani so na prvem mestu jabolka, sledijo jim hruške, banane, breskve, slive, češnje, limone, marelice in mandarine.

Najpogosteje uporabljeni kuhinjski zelišči sta peteršilj in kumina, sledijo majaron, lovorov list, timijan in poper.

Zdravilne rastline lahko uporabljamo za čaje, obkladke, mazila ali kot eterična olja. Med njimi je na prvem mestu kamilica, sledijo šipek, lipa, žajbelj ter bezeg, arnika in hren.

TROBENTICA IN ZVONČEK

Tam na velikem bregu

rumena pikica cveti

in veselo trobi:

Tra - ra - ra, tra - ra- ri.

Pri sosednjem bregu

pa oglaša se že zvonček

in veselo oznanja:

Cin  cin cin, cin cin cin.

In glej že vse polno je cvetov,

ki vzbrsteli so spomladi

in že trobijo, zvonijo:

Tra - ra -  ra, cin cin cin.

Tomaž Toš, Anja Toš

SONČNA  ENERGIJA

Projektna skupina se je seznanila z nekaterimi osnovnimi lastnostmi Sonca kot vira sončne energije in opravila meritve segrevanja različno obarvanih teles.

Merjenje segrevanja različno obarvanih teles (14.4.2005, opoldan):

Različno obarvana telesa (keramične ploščice) postavimo tako, da so sončni žarki pravokotni na ploščice.

VRSTE ŽITARIC

"Polje, kdo bo tebe ljubil...

	PŠENICA Domovina pšenice je najbrž zahodna Azija. Visoka je do 150 cm. Na vrhu stebla je klas, v njem dozorijo zrna, ki se izluščijo iz plev. Ko so stebla dozorela so rjavo rumene barve in jih imenujemo slama. Pšenica cvete junija in julija, dozori pa julija in avgusta.
	RŽ Iz Male Azije in JV Balkana izvira rž. Gojili so jo že pred 2000 leti. Zraste do 200 cm visoko. Glede toplote ni zahtevna, škodi ji le hudi mraz brez snega. Steblo je pokrito z voščeno prevleko. Zrno je na površini nagubano in ima globoko brazdo.
	JEČMEN Domovina ječmena sta Azija in Afrika, v Egiptu so ga gojili že pred 7000 leti. Bilka zraste od 60 do 120 cm visoko. Je zelo prilagodljivo žito, ima dobro razvite korenine. Odporen je na mraz in sušo. Zori prej kakor druge vrste žita.
	PIRA Pri nas je postala znana šele v zadnjem času. Glede na sorto in rastišče doseže višino od 120 do 170 cm. Ima šopaste korenine, v primerjavi s pšenico so njeni listi ožji in daljši. Zrno pire je na hrbtni strani trebušasto, s strani pa stisnjeno.
	OVES Bilke dosežejo višino od 60 do 120 cm. Če ga pridelujemo veliko, pospešuje zdravje drugih vrst žita, ker ne prenaša njihovih bolezni. Oblikuje močne šopaste korenine.
	PROSO V Srednji Evropi so zmeraj prideloval malo prosa, ker je pridelek zelo nestalen in odvisen od toplote. Močne korenine črpajo vodo tudi iz globljih plasti zemlje. Proso je visoko med 70 in 100 cm.
	AJDA Nekoč so tam, kjer druge rastline niso več uspevale ali pa le slabo, sejali ajdo. Rasla je na revnih tleh skupaj z ržjo, ovsom in krompirjem. Obdelava ostrorobega zrna je težavna, ker se luska ne rada loči in se zrnje rado zdrobi.
	KORUZA Koruzo je prinesel Kolumb iz Kube in Haitija v Španijo. Od tod se je hitro razširila po toplih krajih. Najprej je bila vrtna rastlina, pozneje so jo začeli pridelovati tudi v hladnejših krajih in na poljih. Danes je med najbolj gojenimi žitaricami.

GEOGRAFSKO – ZGODOVINSKA KLOPOTČEVA UČNA POT MED ZELENIMI GRIČI

Zakaj Klopotčeva učna pot?

Klopotec je prepoznaven etnografski element naše pokrajine. Vsako leto od »velike maše« (15. 8.) do trgatve varuje vinograde pred ptičjimi in drugimi vsiljivci. Prav tako pa nas opozarja, da grozdne jagode postajajo sladke in da se bliža čas trgatve. OŠ Cerkvenjak – Sv. Andraž se nahaja v središču občine Cerkvenjak, ki jo z vseh strani obdajajo slovenskogoriški griči. Od tod pa je lep razgled proti Pohorju, Boču, Donački gori, Koroškim planinam in daleč v Panonsko nižino. Pripravili smo sedem opazovalnic, kjer bodo učenci – predvsem zadnje triade neposredno na terenu uporabili in pridobili določena znanja iz lokalne geografije in zgodovine. Klopotčeva učna pot, pa bo imela tudi naravoslovne vsebine, zato se bodo le te prepletale. Za učence prve in druge triade pa bo možno obiskati le določene postaje na naravoslovno–geografski učni poti, zlasti tiste, ki ustrezajo njihovemu poznavanju domačega okolja, učnim vsebinam in stopnji dojemanja ter razumevanja naravoslovnih in geografsko–zgodovinskih učnih pojmov.

Predstavljamo vam naloge, ki jih bodo morali rešiti učenci na geografsko­–zgodovinskem delu učne poti. V pomoč jim bo karta Cerkvenjaka, kompas, ravnilo, svinčnik, vodni termometer, literatura o občini Cerkvenjak (Zbornik občine Cerkvenjak, knjižica: Cerkvenjak od pradavnine do današnjih dni ­– avtor: Marjan Žmavc).

I. ORIENTACIJA:   Na vzpetini pred Gasilskim domom, ki ji domačini pravijo »gomila« se boste s pomočjo karte orientirali in odčitali zračne razdalje do: Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Ljubljane, Rima, Tokia, New Yorka, Londona, Sydneyja, Pekinga, Moskve, Pariza, San Francisca, Ria de Janeira.

II. KLOPOTEC IN STARA TRTA

Poskusite našteti sestavne dele klopotca! Kakšna je razlika med slovenkogoriškim in haloškim klopotcem? Iz kakšnega lesa je narejen klopotec? Kdaj ga postavljamo?

V bližini kapele pri Johanezu je posajena potomka najstarejše trte na svetu – kdaj smo jo posadili v Cerkvenjaku in kako smo jo poimenovali?

V. ANDRENSKI POTOK IN IZVIR LÜBE VODICE

Čez slikoviti Peščeni Vrh se spustite v dolino Andrenskega potoka. Izmerite temperaturo vode, globino struge, ocenite čistost vode po Ballu! V bližini je izvir lübe vodice. Tudi o njegovem nastanku govori legenda – kaj pravi?