O projektu

Naši predniki so se vozili s kočijami, tovorili pa s konji. Precej let je minilo, da sta se pojavila vlak in avtomobil in koliko truda je bilo potrebno, da se je človek povzpel v nebo.

Nekoč je bila osnova človeškega bivanja domača dežela. Dokler se niso pojavili pošta, televizija, telefon, informatika…, so ljudje le malo vedeli o svojem sosedu in skoraj nič o življenju na drugih kontinentih. Z razvojem tehnologije je svet postajal vse manjši. Danes je že dobesedno na naši dlani.

Glede na hitrost in kvaliteto razvoja človeške družbe nas verjetno ne loči veliko desetletij od potovanja po naši širši domovini, Osončju.

S prijatelji sem se domislil, da bi bilo zanimivo v Ljubljani in bližnji okolici postaviti učno pot, ki bi pomagala k boljši predstavitvi in poznavanju našega Osončja. Vse razdalje in velikosti so preračunane na petmetrsko Sonce, ki se nahaja na Osnovni šoli Vodmat. Šole in ustanove, ki predstavljajo posamezne planete, so izbrane glede na oddaljenost od "Sonca" in po simboliki, kot na primer: Zavod za transfuzijo krvi - humanitarna organizacija (Venera); Otroška klinika - bolnišnični šolski oddelek (Zemlja); Osnovna šola Danile Kumar- mednarodna šola (Saturn); Osnovna šola Cvetka Golarja - Škofja Loka – mesto svetlobe in mesto sončnih ur, prva sončna ura za slepe (Pluton)…

Planet Zemlja je namenjen novi pediatrični kliniki, ki pa na žalost še ne stoji, zato se trenutno nahaja na stari pediatrični kliniki, ki pa se ne ujema s sorazmerjem razdalj.

Svetloba in toplota sta vir življenja, ki nam ju omogoča Sonce. Sonce je gibalo življenja na Zemlji, zato je na naši šoli predstavljeno s sončno uro, ki se simbolično dopolnjuje s Škofjo Loko - mestom svetlobe in sončnih ur.

Idejo o učni poti smo predstavili na razpisu Ministrstva za šolstvo, ki se je nad njo navdušil, in tako se je začel projekt postavitve učne poti odvijati.

Učno pot smo posvetili gospodu Pavlu Kunaverju, ki je vse svoje življenje posvetil zemljepisu, naravi in še posebej astronomiji. Zadnje dni svojega bogatega pedagoškega življenja je preživel z mladimi na naši šoli, kjer jih je s svojim teleskopom navduševal nad lepotami in prostranostmi Vesolja. Posvetilo učne poti je najmanj, da se mu zahvalimo za njegovo bogato pedagoško darilo naši mladini.

Klub nemalo kateri težavi smo učno pot pripeljali do končne realizacije, za kar se še posebej zahvaljujem: ravnateljici Osnovne šole Vodmat, gospe Jadranki Trošt, kolegici slavistki, gospe Lili Salamon, Mestni občini Ljubljana, Oddelku za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport, vsem ravnateljem in direktorjem ustanov, ki so vključene v projekt, geografom na omenjenih šolah, Ministrstvu za šolstvo, Astronomskemu observatoriju, še posebej gospodu dr. Hermanu Mikužu, Geodetskemu zavodu Republike Slovenije – gospodu Matjažu Kosu, gospodu dr. Juriju Kunaverju, gospe prof. Dušici Kunaver, Zavodu za šolstvo - gospodu Igorju Lipovšku, gospodu Ivanu Bernetiču - podjetje Beto d.o.o., ki je izdelal in postavil table, in vsem ostalim, ki so nam kakor koli pomagali pri izvedbi projekta.

Uvodno misel naj končam z ugotovitvijo, da je učna pot Potujemo po našem Osončju darilo prebivalcem Ljubljanske kotline in vsem prebivalcem Slovenije za novo, tretje, tisočletje in morda prva potovalna karta po našem Osončju.

Vodja projekta
Tomaž Oršič