Zanimivosti, ki so jih o planetih našega osončja zbrali učenci 8.c razreda naše šole.

 

SONCE
- je staro okoli 5 milijard let,
- je zvezda stalnica.
- Sestavljeno je iz raznih plinov in prahu,
- nima trdnih tal.
- Zaradi proizvajanja helija iz vodika nastaja energija v obliki toplote in svetlobe.
- Površje prekrivajo sončeve pege, vidimo pa lahko tudi eksplozije;
- površje je sestavljeno iz mehurčkov (gramilacija).
- Obseg je stodevetkrat večji od Zemljinega,
- najvišja temperatura je v v notranjosti Sonca, 15.000.000O C, najnižja pa na površju, 6.000O C.

Sonce predela na sekundo 6.000.000 t vodika v 4.000.000 t helija. Ko bo v središču Sonca zmanjkalo vodika, bo postalo trikrat večje kot je danes. Zaradi svoje velikosti bo začelo umirati in temperatura na Zemlji se bo povečevala, kamenje se bo stalilo v lavo.

To se bo zgodilo čez približno pet milijard let.

Kaja Repovž

 

MERKUR

Merkur je najbližji planet Soncu in osmi največji. Njegov premer je 4880 km, njegova oddaljenost od Sonca pa je 57.910.000 km. V rimski mitologiji je bil Merkur bog trgovine, potovanja in tatvin, rimski dvojnik grškemu bogu Hermesu, poročevalcu Bogov. Planet je to ime verjetno dobil zaradi svojega hitrega gibanja čez nebo.

Merkur je poznan vsaj iz časa Sumercev (tretje tisočletje pred našim štetjem). Dobil je dve imeni: Apollo za svoj pojav kot jutranja zvezda in Hermes kot večerna zvezda, čeprav so grški astronomi vedeli, da se obe imeni nanašata na isto telo.

Merkur je obiskalo samo eno vesoljsko vozilo, Mariner 10. Obletel ga je trikrat, leta 1973 in 1974, poslikal pa je samo 45% Merkurjeve površine.

Merkurjeva orbita je zelo ekcentrična; v periheliju je samo 46 milijonov km od Sonca, v afeliju pa je 79 milijonov km oddaljen od Sonca. Perihelij njegove orbite se zelo počasi vrti okoli Sonca.

Do leta l962 so mislili, da je dolžina Merkurjevega"dneva"enaka dolžini"leta", tako da vedno kaže isti obraz Soncu, podobno kot Mesec Zemlji. Toda to se je z opazovanji z dopplerjevim radarjem pokazalo kot napačno. Zdaj je znano, da Merkur rotira trikrat v dveh svojih letih.

Temperaturne spremembe na Merkurju so največje v sončnem sistemu, in sicer so med 90K ter 700K.

Merkur je precej podoben Luni: njegovo površje je zelo kraterizirano in zelo staro. Tektonike plošč nima. A je Merkur vseeno precej gostejši od Lune (5,43gm/cm3 proti 3,34).

Merkurjevi notranjosti prevladuje veliko železno jedro s polmerom med 1800 in 1900 km. Silikatna zunanja lupina (analogna Zemljinemu plašču in skorji) je zato debela le 500 do 600 km.

Vsaj nekaj jedra je verjetno staljenega.

Merkur ima pravzaprav zelo tanko atmosfero, sestavljeno iz atomov, ki so bili odstranjeni s površja zaradi sončnega vetra. Ker je Merkur zelo vroč, ti atomi hitro pobegnejo v vesolje. Tako se v nasprotju z Zemljo in Venero, ki imata stabilni atmosferi, Merkurjeva atmosfera stalno obnavlja.

Površje Merkurja razkazuje ogromne strmine, nekatere dolge več sto kilometrov in visoke tri kilometre. Nekatere stene potekajo skozi obroče kraterjev in ostale značilnosti tako, kot bi bile nastale s stiskanjem.

Ena največjih značilnosti Merkurjevega površja je bazen Caloris; meri okoli 1300 km v premeru. Verjetno je precej podoben velikim bazenom (morjem) na Luni. Podobno kot bazeni na Luni je verjetno tudi ta nastal zaradi velikega trčenj'a zgodaj v zgodovini sončnega sistema.

Merkur ima šibko magnetno polje, moči 1% Zemljinega.

Merkur nima znanih satelitov.

Merkur je pogosto viden z daljnogledom ali celo s prostimi očmi, vendar je vedno zelo blizu Soncu in slabo viden v mraku.

Vir: Internet

Slovarček:

Perihelij: točka v orbiti planeta, kije najbližja Soncu. Ko govorimo o objektih okoli Zemlje, govorimo o perigeju; izraz periapsis se uporablja za orbite okoli ostalih objektov.

Afelij: točka v orbiti planeta, ki je najbolj oddaljena od Sonca; ko govorimo o objektih, ki obkrožajo Zemljo, uporabljamo izraz apogej; izraz apoapsis se uporablja za orbite okoli ostalih teles.

Silikat: spojina iz kisika in silicija (npr. olivin).

Sončni veter: Sonce poleg toplote in svetlobe oddaja tudi redek tok nabitih delcev (največ elektronov in protonov), imenovanih sončni veter, ki se razširja s hitrostjo 450 km/s.

90K je 147O C; 700K je 463O C.

Klemen Mihelčič

 

VENERA

Drugi, Soncu najbližji, planet je Venera. Na nebu sije kot najsvetlejša med zvezdami in planeti. Včasih jo je mogoče videti podnevi.

Zaradi svoje svetle lepote je dobila ime po rimski boginji ljubezni in lepote.

Venera je približno tako velika kot Zemlja in velikokrat ji rečejo Zemljina dvojčica, čeprav ni niti malo podobna našemu svetu.

Venera ima podobno atmosfero kot Zemlja, vendar je Venerin zrak mešanica strupenih plinov. Z Zemlje ne moremo videti resnične površine planeta, ker so v njegovi atmosferi tako gosti oblaki. V Venerinem ozračju divjajo hudi viharji. Vetrovi pihajo siloviteje kot najhujši orkani, ki jih poznamo na Zemlji.

Nebo nenehoma razsvetljujejo strele, zabliska se dvajsetkrat na minuto in tako pogosto tudi grmi.

Maša Požar

 

ZEMLJA

je velika skalna krogla, ki kroži po vesolju. Ni ravno popolna krogla, saj je na tečajih, zgoraj in spodaj, sploščena. sestavljena je iz skorje, plašča, zunanjega in notranjega jedra.

Zemlja je nastala pred približno 4500 milijoni let. Verjetno je bila sprva le ogromen vrtinčast oblak prahu in plinov. Oblak se je začel zgoščevati in nastala je krogla vročega, tekočega kamenja. Ko se je površina ohladila, je nastala trdna kamnita skorja, iz katere so se dvigali plini in pare.

Iz oblakov je začelo močno deževati, poplavilo je nekatere kraje; tako je nastalo morje.

Zemlja je edini planet, ki premore vodo. Obseg Zemlje po Ekvatorju je približno 40.000 kilometrov. Razdalja od Sonca omogoča pravo temperaturo za obstoj življenja.

Tri četrtine Zemljinega površja prekriva morje. Na Zemlji so namerili najvišjo temperaturo +57,7OC, najnižja pa je –88,3 OC na Antarktiki.

Kopno, ki zavzema četrtino Zemlje, sestavlja sedem celin. Več kopnega je na severni polobli.

Sonce je od Zemlje oddaljeno 150 milijonov kilometrov, naslednja večja zvezda pa je oddaljena 40 bilijonov kilometrov.

Zemlja je po velikosti šesti največji planet našega osončja. Manjši so Merkur, Mars in Venera.

Zemljo obkroža približno 500 kilometrov debela plast zraka, to je ozračje ali atmosfera, ki zaustavlja nevarne sončne žarke. Vsi vremenski pojavi (dež) potekajo nad površjem 10 kilometrov. Letala letajo navadno na višini 10 do 20 kilometrov, kjer je mirno in sončno.

V našem osončju je 47 lun. Zemlja ima le eno, Jupiter pa 17.

Dan na Zemlji traja 24 ur, leto pa ima 365 dni (npr.: Merkurjevo leto traja le 88 dni, Plutonovo leto pa 248 let).

Jan Dobrilovič

 

MARS

Pravimo mu tudi rdeči planet, ker so skale in tla rdeče barve. Po lastnostih je najbolj podoben Zemlji. Njegovo površje pokriva mnogo lukenj – kraterjev. Ima redko ozračje in letne čase.

Prva raziskovalna vesoljska ladja, ki je letela mimo tega suhega in skalnega planeta, ni na njem opazila znakov življenja, vendar se zdi, da bi bil to najprimernejši planet, kjer bi si ljudje lahko postavili svoja oporišča. Življenje pa ne bi bilo lahko, kajti nima tekoče vode in tudi zelo mrzlo je, ker je precej dlje od Sonca kot Zemlja. Njegova atmosfera je zelo redka, sestavljena v glavnem iz ogljikovega dvokisa.

Na Marsu pihajo lahni vetrovi, ki v atmosfero dvigajo rdečkast prah, zato je nebo na njem videti rožnato. Oblakov je zelo malo, zrak pa preredek, da bi deževalo.

Od vesoljskih ladij Viking sta dve pristali na Marsu leta 1976. Fotografirali sta pokrajino, beležili vreme, vetrove in temperature. Zaznali sta tudi potrese. V vzorcih tal življenja za zdaj še nista odkrili.

Mars ima dve luni, ki sta posejani s kraterji. To sta Fobos, ki meri v premeru približno 22 kilometrov, in Deimos, ki meri 14 kilometrov. Obe sta ves čas z isto stranjo obrnjeni proti Marsu.

Petar Mračajac

 

JUPITER

V našem osončju je Jupiter največji planet. njegova masa je večja od vseh preostalih planetov. srednja oddaljenost Jupitra od Sonca je 778,3 milijonov kilometrov, pot okoli Sonca pa opravi v približno dvanajstih letih.

Jupiter je tudi več mesecev letno v ugodni legi za opazovanje in je zelo svetlo nebesno telo.

Sestavina njegovih zunanjih plasti in sredice je vodik.

Ker se zelo hitro vrti okoli svoje osi, dan traja deset ur, je Jupiter zelo sploščen. Premer vzdolž ekvatorja je približno 143.000 kilometrov, premer čez pola pa nekaj manj kot 135.000 kilometrov.

Skozi teleskop vidimo Jupiter kot okroglo majhno ploščico, ki jo prečkajo temnejši pasovi, znani kot pasovi oblakov. običajno opazimo dva izrazita pasova, po enega na vsaki strani ekvatorja. Z večjo povečavo opazimo na jupitru še več podrobnosti, ki se stalno premikajo, saj ima planet dokaj burno atmosfero.

Jernej Nolda

 

SATURN

je drugi največji planet.

Je tako lahek, da bi lahko plaval na vodi. Planet obarvajo dolge plasti oblakov, v katere so zaviti in ki jih močna gravitacija (sila, zaradi katere se telesa privlačijo) vrtinči okrog njega.

Saturn je znan po kolobarjih, prstanih iz prahu in z ledom pokritega kamenja, ki se vrtijo okrog njih. Saturnov prstan je najlepši, lahko si ga ogledamo s teleskopom.

Ta planet je opazil leta 1610 že Galileo. Močno so ga presenetili prstani, ki si jih ni znal razložiti. Leta 1659 je nizizemski fizik Christiaan Huygens ugotovil, kakšen planet je to.

Prve pa so planet fotografirale sonde Pioneer II 1979, Voyager I 1980 in Voyager II 1981.

Lena Likar

 

URAN

je po razdalji od Sonca sedmi planet, ki sta ga leta 1781 odkrila zakonca Herschel.

Uran se giblje okrog Sonca v povprečni razdalji 19 astronomskih enot ali 2 milijardi in 870 milijonov kilometrov, po skoraj krožnem tiru, katerega ravnina se domala ujema z ravnino ekliptike. Njegova razdalja od Zemlje znaša 20 astronomskih enot, kadar je od nje najbolj oddaljen, in 18,3 astronomske enote, kadar ji je najbližji.

Po velikosti je Uran četrti planet v sistemu našega osončja. Njegov ekvatorski premer znaša 49.700 kilometrov in je devetintridesetkrat večji od zemeljskega, polarni pa 405.000 kilometrov.

Njegova sploščenost je 1/12, kar je takoj za Saturnom, masa je 23.000krat manjša od Sončeve in 15krat večja od Zemljine. Povprečna gostota je približno 4krat manjša od Zemljine, oziroma znaša 1,4 gostote vode.

Na površini planeta skoraj ne opažamo nikakršnih nadrobnosti ali sprememb. S spektroskopskimi meritvami pa so ugotovili, da se Uran zasuče okrog svoje osi v 10 urah in 45 minutah. pospešek prostega pada znaša na njegovem površju 9,4 m/s in je več kot dvakrat večji kot na Zemlji.

Zaradi velike mase mora biti Uran obdan z visoko atmosfersko plastjo, kar je tudi v skladu z njegovim relativno velikim albedom (0,63). Vse to pa opravičuje sklepanje, da naš pogled ne doseza površine planeta, zato so tudi podatki o njem kaj skromni.

Kolikor danes vemo, kroži okrog planeta pet satelitov, od katerih so petega, ki je Uranu najbljižji, odkrili 1948. leta. Ker so vsi majhni, jih je težko opazovati. Njihovi tiri so skoraj krožnice in ležijo v isti ravnini, ki je skoraj pravokotna na ravnino, v kateri Uran obkroža Sonce.

Domen Furar

 

NEPTUN

je osmi planet po oddaljenosti od Sonca in četrti največji po premeru. Je manjši po premeru kot Uran, vendar pa je po masi težji.

Obkrožata ga dve luni - Triton in Nereida. Nenavadno je, da Triton kroži v drugo smer kot Neptun. Njegova pot okoli Sonca traja kar 165 let.

Neptun je iz plinov in tekočin. Na njegovem površju je mračno in ledeno.

Prva sta planet odkrila Galle in pa d'Arrest 23. septembra 1846.

Neptun ima več satelitov, med njimi so tudi:
- Naiad,
- Tholossa,
- Despino,
- Galateo,
- Larissa,
- Adann.

Njegova oddaljenost od Sonca meri 4.504.000.000 km, premer meri 49.532 km, težak pa je kar 1,0247 x 1026 kg.

Žana Tomažič

 

PLUTON

Proti koncu dvajsetih let našega stoletja je ameriški astronom CLIDY TOMBAUGH dobil povabilo v Lowellov observatorij v Flagstaffu (Arizona v ZDA), da bi tam poiskal pogrešan planet.TOMBAUGH se je lotil iskanja tako, da je v presledku nekaj noči napravil dve fotografiji majhnega dela neba, nato pa pregledal, ali se je na slikah kaj premaknilo.Ta postopek je potem ponavljal.

Leta 1930 je TOMBAUGH našel majhno rumenkasto-rjavo pego, o kateri se je zdelo, da se premika. In izkazalo se je, da je to pogrešani planet, ki je pozneje dobil ime PLUTON.

Večino časa kroži PLUTON bolj oddaljen od SONCA kakor recimo drugi planeti. Toda kakšnih dvajset let v svoji 248-letni orbiti potuje znotraj Neptunove orbite.

Pluton je nenavaden leden planet, manjši od naše Lune in podoben skalnatim planetom blizu Sonca.

Na Plutonu so temperature zelo podobne, saj je najvišja –223OC, najnižja pa –234 OC.

Na koncu lahko povemo še to, da tako malo vemo o najbolj oddaljenem planetu našega osončja, da niti tega ne moremo reči, kako velik je. Skoraj zanesljivo je to najmanjši planet našega osončja, ki potrebuje za pot okoli Sonca 5,9 milijarde kilometrov.

Jernej Čoh