P U S T

Pust je prastar praznik, poznajo ga mnoga ljudstva sveta. V davni dobi je bil to praznik, ki je imel namen počastit prednike in izprositi dobro letino.

To je čas obredov, ki naj bi iz dežele prepodili zle zimske duhove, ki naj bi »očistili« zemljo temnih demonskih sil in priklicali v deželo toplo pomlad. Hrupni obhodi pošastnih mask so v davnih dneh imeli namen prestrašiti demonska bitja, ki so povzročala zimske viharje in mraz in istočasno buditi prijazna božanstva, ki so prinašala pomlad.

PUSTNE JEDI

Pust je bil v naših krajih praznik, ki je predpisoval obredne jedi, saj so na pomladno rodovitnostjo zemlje naši dedje poskušali vplivati tudi s hrano.

Že v četrtek pred pustom (ob »malem pustu« ali na »debeli četrtek«) je na mizo prišla predpisana obredna jed – prekajena spodnja čeljust ali svinjski rilec v ričetu. O tem govori tudi pregovor: «Danes je ta mal pust, se kuha čeljust.«

Na » suhi župi», vodi, v kateri se je kuhala čeljust, so zakuhali kašo in zraven jedli še krompir in zel jnato solato. Spekli so tudi potico – » štulo« iz kvašenega testa, nadevano s kuhano kašo, pomešano s suhim mesom.Še imenitnejši je bil jedilnik na pustno nedeljo. Ta dan so se na vseh mizah svetili flancati in orehova potica.

Na pustni torek so gospodinje pekle bobe – krofe. Krofi so bili tako obvezna jed v vsaki hiši, da pregovor celo grozi gospodarju: » V hiši, kjer se na pustne dni ne cvrejo krofi, se poleti ne bo sušilo seno.« Narediti krofe ni enostavno, saj morajo imeti lepe » krence« ( vence ); če jih ni, je to sramota za gospodinjo, predvsem pa stara vraža grozi, da ob slabo spečenih krofih na pustni torek jeseni repa ne bo debela!

Mnogo starejša obredna jed kot krofi pa je ocvirkova potica in špehovka. Na pustni torek so vaške gospodinje vedno tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Čim bolj mastna je bila špehovka, tem boljši je bil gnoj, ki so ga kmetje na ta dan obvezno zvozili iz hleva. V nekaterih krajih naše dežele so na pustni torek obredna jed žlikrofi, narejeni iz ajdove ali bele moke.

Predpisane praznične jedi so se seveda v različnih krajih razlikovale, vendar je povsod veljalo, da je pust praznik, ko se je treba najesti, pa četudi je bila prej revščina pri hiši. Jedilnik, ki smo ga opisali, je bil namreč za mnoge naše prednike tako razkošje, da so morali potem vse leto zategniti pas. To nam potrjuje pregovor: Kdor se na pust do sitega naje, bo vse leto gladoval.

Tudi današnji pust je ohranil vrsto starih prvin, med njimi odsev v čaščenju rajnih, ki naj bi jih našemljeni ljudje poosebljali. Tudi v obilni prehrani ob pustu je skrito staro obredje, ko je ta veseli praznik prihoda pomladi po starem koledarju sovpadal s praznovanjem Novega leta. C ela vrsta vraž namreč zapoveduje, da se je ob pustu treba dobro najesti. Na mizi ne smejo manjkati mastne jedi, predvsem tolsta pečenka in krapi. Obilna pustna pojedina bo prinesla bogato letino; drevje bo dobro rodilo, kokoši bodo pridno nesle in dekleta boda našla ženina. Tisti pa, ki se za pusta ne naje do sitega, bo vse leto lačen, ali pa se mu bo godilo tako kot šaljivcu v stari koroški narodni pesmi:

Hopsasa, tralala, pustna nedelja,
Lan sem bil krofov sit, letos pa zelja…

Pustni ples je bil nekdaj poln čarodejnih prvin. Stara vera trdi, da čim više bodo pri pustnem plesu skakali plesalci, tem više bo v tistem letu zrasel lan in čim više bodo frfotala krila plesalk, tem debelejša bo repa.

Še nekaj starih vraž o pustu iz različnih krajev naše dežele:

»Da bo debela repa in korenje, mora biti na pustni večer norenje,« pravi gorenjski pregovor.

Na pustni torek pometi hišo, smeti pa vrzi na razpotja, da ne bo bolh pri hiši!

Ta dan ne dajaj kokošim nič zobati, da ne bodo potem vse leto požrešne!

Koruzo, ki si jo pustil za seme, robkaj na pustni torek! Če jo robkaš pred sončnim vzhodom, bo imela na njimi mir pred jazbecem.

Na pustni torek ob polnoči so zvonovi oznanjali konec veselja in pustnih norčij. Začela se je pepelnična sreda in z njo štiridesetdnevni strogi post, ki je bilo treba »pustiti« ne le meso, ampak tudi večino drugih jedi. Beseda »pust« je verjetno nastala iz »mesopust«.

PAVLIN DRAGO

SLOVENSKO NARODNO IZROČILO