Domov!

Račica

Pogled iz Velike Štange proti Račici,
na obzorju prežganjska cerkev

Račica se je raztegnila vrh slemena
V litijski občini v Posavskem hribovju se je na višini 505 metrov razvilo naselje Račica, ki je štelo ob popisu leta 2002 52 prebivalcev (leta 1991 65 prebivalcev) (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Leži na prisojnem pobočju nad dolino potoka Reka in jugozahodno od Velike Štange vrh slemena, ki v loku objema Račički potok.

Razmere za kmetovanje so neugodne, zato je napomembnejši dohodek od gozdarstva.




Ime vasi Domačije
Sredi vasi, pri Jurjevih, so imeli zelo veliko lužo. Namenjena je bila živini, ki se je tam napajala. V njej pa je bilo vedno tudi dovolj domačih rac. Tako je po njih dobila vas ime Račica.

Sonja Doblekar

Ulčar

Pred 150 leti je to domačijo kupil Pavel Ulčar, ki je prišel s Svete Trojice nad Moravčami. Ta gospodar se je kar trikrat poročil. Vse tri žene so mu umrle in je ostal sam z otroki - sedmimi hčerami in dvema sinovoma. Čeprav se je takrat govorilo, da gre pri tej hiši vse narobe, je gospodar Pavle ostal trden, prekanjen kmet. Imel je dva para konj in je vozil po vsej vasi, služil denar in kupoval zemljo. Konjsko vprego pa smo imeli pri hiši še do nedavnega, ko je konje zamenjal traktor.

Ignac Žagar

Jur

Po pripovedovanju starega očeta naj bi se hišno ime ohranilo še iz prejšnjega stoletja; Jurij je bilo ime tedanjemu gospodarju te kmetije.

Anton Čož

Adamovec

Hišno ime se neguje približno 300 let, prenaša se z ustnim izročilom gospodarjev te kmetije. Domačije se je oprijelo to ime po takratnem gospodarju z imenom Adam.

Petra Doblekar

(Vir: Projektno delo Etnologija na vasi, Andreja Kastelic, 1997)