Dragovšek

Ime vasi

Domačije

Tu je bilo nekoč le nekaj velikih kmetij. Gospodarji so svojo zemljo prodajali in nastale so manjše kmetije, ki obstajajo še danes. Ker so tedanji posestniki prodajali zemljo zelo drago, je nastalo ime DRAGO-všek.

Alojz Jug

Rodež

Na to kmetijo se je pred davnimi časi priženil fant s Kresniškega vrha; pisal se je Rodež. Priimek Jug je tu že tretjo generacijo - prapradedek je poročil domačo hčer, prišel pa je s Save pri Litiji.

Matej in Žiga Jug

Ožbalt

Po pripovedovanju očeta je bil naš prednik doma nekje iz Dolskega. Ime mu je bilo Ožbalt, pisal se je Tomažič.

Anton Tomažič

Škufca

Tu so se nekoč naselili ljudje , ki so se pisali Škufca. Ime je ostalo, čeprav se je od tedaj, ko se je tu naselila moja babica, priimek spremenil. Verjetno bo tako ostalo še mnogo let.

Petra Props

Blaj

Kmetija ima veličastno zgodovino, povezano z rudnikom svinca v Sitarjevcu. Domače ime izvira iz nemške besede blei, kar pomeni svinec. Tu so živeli ljudje, ki so delali v rudniku svinca.

Vinko Kokovica

Černe

Černe se je pisal prejšnji lastnik. Njegova hči je ostala na kmetiji (mama Ivana Kokovice) in se poročila ter prevzela priimek po svojem možu, ki se je pisal Kokovica. Staro ime se je obdržalo zaradi tradicije in navade ljudi.

Marjan Kokovica

...pri Štihovem Jožetu

Pri nas na deželi je tako, da ima vsaka hiša svoje hišno ime. Tudi naša ga je, čeprav je bila zgrajena komaj pred nekaj desetletji. Naša hiša stoji v bližini kmetije Štih (po domače), pa še moj oče je bil Štihov, zato takšno hišno ime.

Mateja Gorše

... pri Pavlču

To ime je nastalo menda po nekem Pavletu. V letih 1910 - 1915 je kupil to kmetijo oče sedanjega lastnika, ki je prej delal v Ameriki.

Marija Vozelj

Krašuc

Praded je prišel s Krasa.

Anka Trčon

Primčev mlin

Tako se imenuje kmetija že od nekdaj - že pred letom 1933, ko jo je moj ata kupil. Najprej je oče ob mlinu sezidal hišo, nato pa obnovil še mlin, ki takrat ni več deloval. Potem sta ata in mama mlela pšenico, ajdo, koruzo, oves za vso dolino in okoliške kmete. Dela je bilo za vse leto dovolj. Prenehala sta le, če je zamrznil potok, pa še to se je zgodilo le za kratek čas, saj je oče opravljal delo v mlinu kot obrtnik. Nato sem delo v mlinu nadaljevala še sama. Pred približno dvajsetimi leti pa sem ga opustila, ker so bile dajatve prevelike in tudi ljudje so opuščali setev žitaric.

Malči Koprivnikar

(Vir: Projektno delo Etnologija na vasi, Andreja Kastelic, 1997)