»POSADILI SMO JAVOR« - 25. 09. 2008

 

 

PAHLJAČASTI JAVOR (Acer palmatum)

Ali ste vedeli:

- da ja pahljačasti javor naravno razširjen na Japonskem (otoki Honšu, Šikoku in Kjušu), v Koreji ter vzhodni in osrednji Kitajski in da so ga v Evropo prinesli malo po letu 1820,

- da v Sloveniji predstavlja najpogostejši okrasni javor, samoniklo pa pri nas ne raste,

- da sorte z intenzivno obarvanimi listi ustvarjajo učinkovite kontraste, če so drevesa sajena pred temnejšim ozadjem, zato je pahljačasti javor že stoletja ena od osnovnih vrst pri oblikovanju japonskih vrtov,

- da je znanih več kot 300 okrasnih sort pahljačastega javorja,

- da je tudi pri nas priljubljen predvsem zaradi lepo oblikovanih in obarvanih listov, in zaradi zanimive rasti.

 

Pahljačasti javor

 

 

Vzeto z internetne strani Arboretuma Volčji Potok

 

 

 

V začetku letošnjega šolskega leta smo se zopet priključili akciji ob ENO dnevu sajenja drevesa, ki ga ENO program prireja vsako leto. Sajenje dreves poteka na dan jesenska enakonočja, 22. septembra. Ker pa smo ta dan imeli slabo vreme, smo naše drevo posadili 25. septembra. Javor, ki smo ga posadili letos, je že naše tretje drevo.

 

 

 

    

 

 

Ob tem dogodku so učenci pripravili krajši program. Učenci 1. in 2. razreda so zapeli pesem »Na planincah«.

 

 

 

Učenci 5. razreda so recitirali pesem z naslovom »BARVE DREVES«, pesnika Miroslava Košute.

 

 

 

 

 

 

 

 

B A R V E   D R E V E S

(Miroslav Košuta)

 

Zelena drevesa so za jabolka

in gosenice,

v njih pomladni veter roji.

 

Rumena drevesa so za kutine

in limone

in za sušo poletnih dni.

 

Rdeča drevesa so za češnje

in pikapolonice,

za dom jeseni in večerne zarje.

 

Bela drevesa so za neznano sadje,

za borove prelce,

za zimo, bliske in viharje.

 

Črna drevesa so za murne

in mravlje,

v njih spita noč in tema.

 

Modra drevesa so za slive

in da ptice gnezdijo v njih

kakor sredi neba.

 

 

Na koncu smo vsi skupaj zapeli še pesem »Dan ljubezni«. Upam, da bomo s tem tudi mi pripomogli k temu, da se zavemo, da z naravo živimo in da jo je treba zaščititi. Naše drevo pa smo registrirali tudi na ENO spletni strani, ki si jo lahko tudi ogledate (www.enotreeday.net).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Uredila: Suzana Kešina