»EVROPA V ŠOLI«
z naslovom »MEDKULTURNI DIALOG – DRUGE KULTURE ME BOGATIJO«
Cilji Evropskega leta medkulturnega dialoga
Cilji so spodbujanje medkulturnega dialoga kot procesa, ki krepi sposobnost vseh, da živijo in delujejo v odprtem in kompleksnem okolju, kjer soobstajajo različne kulturne identitete in prepričanja. Eden od ciljev je tudi prispevati k ozaveščenosti vseh, zlasti mladih, o pomembnosti in nujnosti vključevanja v medkulturni dialog v vsakdanjem življenju. Posebna pozornost je namenjena vlogi izobraževanja pri poučevanju o raznolikosti in spodbujanje razumevanja drugih kultur.
Da bi mladi razumeli vzroke in posledice sodobnih družbenih gibanj, jim moramo omogočiti globlje razumevanje globalnih procesov in njihovih učinkov na vsakodnevno življenje, na družbo, v kateri živijo ter na kulturo bivanja. V njih lahko vzpodbudimo tudi oblikovanje idej in neposredna prizadevanja za strpnost, razumevanje drugačnosti, ohranitev kulturne raznolikosti ter istočasno aktivnosti za večjo izrabo možnosti in priložnosti, ki jih ponuja povezan, k sodelovanju usmerjen svet.
Pod mentorstvom učiteljice Alenke Šturm so svoj odnos do teme »Medkulturni dialog – druge kulture me bogatijo« izrazili tudi naši učenci z besedo in sliko.
Rebeka Nenadovič, 5. R
Ana Rogelj, 3. T
Blaž Štefe, 3. T
Mitja Lombar, 3. T
Sabina Ušlakar, 3. T
Ana Lombar, 3. T
Nina Katarina Štular, 3. T
Martin Prelog, 3. T
- Strahinja Denčić, 4. R,
- Zala Udir, 4. R,
- Urša Pogačnik, 5. R in
- Tina Perčič, 5. R.
IZ SRBIJE SEM SE PRESELIL V SLOVENIJO
Rodil sem se v Srbiji v Novem Sadu. Moja mamica in očka sta se ločila in jaz sem ostal pri mamici. Mamica se je poročila s Slovencem. Ko mi je rekla, da se bova selila v Slovenijo, sem bil po svoje vesel, po drugi strani pa žalosten, saj imam zelo rad babico in v Srbiji imam veliko prijateljev.
Ko smo se preselili v Slovenijo, sem se med počitnicami pri učiteljici učil slovenskega jezika. Septembra sem šel prvič v novo šolo. V Srbiji je bila šola precej večja kot ta na Trsteniku. V Srbiji v šoli nismo imeli nič igrač, na šoli pa je bilo precej več učiteljev in učiteljic. V šoli sem bil zelo žalosten, ker so me sošolci zafrkavali, zato, ker sem prišel iz Srbije. Mamici sem povedal, kaj se dogaja v šoli. Pogovorila se je z mojo učiteljico in učiteljico Alenko. Učiteljici sta se pogovorili s sošolci, o tem smo se pogovarjali tudi na uri oddelčne skupnosti. Od takrat je bilo v šoli precej bolje. S sošolci smo postali prijatelji.
Slovenija mi je zelo všeč, saj je tu veliko gozdov in hribov. Slovenščina je zame zelo lep jezik, a hkrati tudi zelo težek za naučit.
Strahinja Denčić, 4. R
NOVI SOŠOLEC
Septembra smo dobili novega sošolca po imenu Strahinja. Strahinja prihaja iz Srbije.
V razredu smo imeli kar nekaj težav z njim, saj imajo v Srbiji drugačne navade kot pri nas. V Srbiji imajo zelo smešno navado – objemanje, to pa je Strahinja uporabil tudi v Sloveniji. Vem, da je težko naučiti se slovenskega jezika in se navaditi na drugo državo. Težave smo imeli tudi pri igranju z njim, saj so bili v Srbiji vajeni drugačnih iger.
Strahinja je imel med poukom težave, zato mu je učiteljica pomagala, kar pa nam ni bilo prav. Vem, da je bilo Strahinji na začetku v novi šoli zelo hudo in težko. Predstavljala sem si, da bi bila jaz na njegovem mestu. Ko sem to začutila, se mi je zdelo, da sem ga sprejela. Glavno je, da smo prijatelji in se igramo skupaj.
Upam, da bomo še dolgo prijatelji. In za konec naj povem še nekaj: težko je sprejeti novega sošolca, gotovo dekletom še bolj kot fantom.
Zala Udir, 4. R
NOVI SOŠOLEC IZ SRBIJE
Sva učenki petega razreda in obiskujeva kombinirani oddelek četrtega in petega razreda. Na začetku šolskega leta je prišel v četrti razred novi učenec iz Srbije. Ime mu je Strahinja Denčić. Bil je drugačen kot mi. Na začetku je bil bolj tih in žalosten. Sošolci so ga zafrkavali, ker je prišel iz Srbije.
Pri razredni uri smo se veliko pogovarjali o tem, kako bi bilo, če bi mi morali oditi v drugo državo. Počutili bi se grozno. Pogrešali bi mamico, atija, vse prijateljice ter našo majhno šolo. Grozno bi bilo, če ne bi poznali njihovega jezika. Strahinja se zelo veseli konca tedna ali počitnic, ker gre v Srbijo obiskat sorodnike in prijatelje. Pripovedoval nam je o praznovanju njihovih praznikov. Posebno zanimivo se nam je zdelo njihovo praznovanje pravoslavnega božiča. Pri njih je božič za novim letom, pri nas pa ne. Praznovanje je čisto drugačno kot pri nas. Pri njih se družina po večerji zbere na dvorišču in zakurijo ogenj, nato pa drezajo v ogenj. Več kot je isker, ki priletijo iz ognja, več sreče in denarja imajo v letu, ki prihaja.
Strahinja je v Sloveniji že osem mesecev. Zelo dobro se je naučil govoriti slovensko. V našem razredu je dobil veliko prijateljev. Zelo smo veseli, da se pri nas dobro počuti in ne pogreša več toliko Srbije.
Urša Pogačnik, 5. R
Tina Perčič, 5. R
S svojima izdelkoma sta se na nacionalni nivo uvrstila SABINA UŠLAKAR iz 3. T razreda na likovnem natečaju in STRAHINJA DENČIĆ iz 4. R razreda na literarnem natečaju.
9. maja se bosta udeležila sklepne prireditve »Evropa v šoli«, ki bo potekala v Novi Gorici.