oRodicM.gif (1357 bytes)

OŠ RODICA

POKRAJINSKA PODOBA DOMAČEGA KRAJA

 

ZANIMIVOSTI

 

 

 

1. GROBELJSKA CERKEV
v_32mA.jpg (15587 bytes) v_32mB.jpg (16875 bytes) v_32mC.jpg (15145 bytes) v_32mD.jpg (15980 bytes)
 

Freske v grobeljski cerkvi so delo Franca Jelovška, najpomembnejšega slovenskega freskanta in utemeljitelja barovčnega slikarstva pri nas. (Slika je povzeta po knjigi S. Stražarja, str. 720, foto Vili Majhenič Domžale).

 

Zaselek Groblje je znan po znameniti barokizirani cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, ki je župnijska cerkev Župnije Jarše. Cerkev se prvič omenja leta 1526, ko je morala za vojno s Turki dati svoj prispevek. Ker je cerkev postala pretesna, so v 18. stoletju iz stare gotske cerkve zgradili sedanjo baročno cerkev, ki je v glavnem do danes ostala nespremenjena. Obokani ladji so na severni in južni strani prizidali dve kapelici, na vzhodni strani pa prav tako obokan prezbiterij. Na severni strani so prizidali zakristijo, na južni pa v cerkev odprt molitveni kor, ki je bi včasih namenjen grajski gospodi. V cerkvi je pet oltarjev.

Vso kupolasto notranjost grobeljske cerkve je med leti 1759 in 1761 poslikal slikar Franc Jelovšek (1700-1764) iz Mengša. Franc Jelovšek je najpomembnejši slovenski feskant in eden od štirih utemeljiteljev ljubljanskega baročnega slikarstva pri nas. Pod vplivom severnoitalijanskega, rimskega in srednjeevropskega baroka je izoblikoval regionalno različico iluzionističnega slikarstva. Arhitekturno zasnovo v Grobljah je podprl z vitkimi figurami, ki poudarjajo višinski zagon. Vselej je upošteval naravne osvetlitve prostorov in jih smiselno dopolnjeval. Zanimivo je, da se slikar Jelovšek k freskam ni podpisal, pač pa je prepoznaven po svojem slogu in naslikanem avtoportretu, ki je identičen z avtoportretom na Sladki gori na Štajerskem, kjer pa se je tudi podpisal. Grobeljska cerkev je znana tudi po odmevnih koncertnih prireditvah.

 

2. GROBELJSKI DREVORED

 

v_33m.jpg (14462 bytes)

Zahodno od zaselka Groblje se na obeh straneh makadamske ceste, zaprte za motorni promet, razrašča okrog 80 let star drevored. V njem raste 141 dreves (stanje 5. maja 2001), od katerih je večina lip in lipovcev (128). 63 dreves ima obseg nad dva metra, od teh 7 več kot štiri metre. Obseg najdebelejše lipe meri skoraj pet metrov (natančno 4,96 metra). Vrzeli v drevoredu skrbno zapolnjujejo z zasajanjem mladih lip. Po pripovedovanju domačinov so drevored zasadili menihi lazaristi, ki so živeli v grobeljskem gradu od 1920. leta dalje. Drevored je danes priljubljeno rekreacijsko območje za domačine in Domžalčane, ki prihajajo sem na vsakodnevno rekreacijo, predvsem na sprehode in kolesarjenje.

 

Košate krošnje dreves v grobeljskem drevoredu nudijo zavetje številnim pticam in dajejo prijetno senco obiskovalcem.

 

3. MLINSKA UČNA POT

 

v_34m.jpg (13748 bytes)

Učenci geografskega krožka OŠ Rodica so v šolskem letu 1999/2000 osnovali Mlinsko učno pot in se preizkusili kot vodiči na njej. Mlinska učna pot vključuje pet nekdanjih in dva nova vodna objekta na desnoobrežni Mlinščici od Zgornjih Jarš do Rodice. Ob Mlinščici si ogledamo ostanke nekdanje mlinske dejavnosti: ohranjene jezove in zapornice, ostanke vodnih koles, številne mlinske kamne, umetne padce ali “šume”, mlinske stavbe in preko teh sledov spoznamo zgodovino in pomen mlinarske dejavnosti v preteklosti pri nas. Poleg tega se srečamo z dvema manjšima vodnima elektrarnama, ki sta bili zgrajeni v novejšem času.
Zapornice opuščenega Slabičevega mlina v Spodnjih Jaršah bodo v prihodnosti služile manjši vodni elektrarni

 

4. SPOMINSKA OBELEŽJA

 

 

V spomin na trpljenje naših ljudi med drugo svetovno vojno, izseljevanje in številne žrtve je postavljenih nekaj spominskih obeležij:
  • spomenik NOB padlim žrtvam okupacije pred tovarno Induplati v Zgornjih Jaršah
  • spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja na Viru
  • spominska plošča na Trnavčevi hiši na Rodici

 

v_45m.jpg (15194 bytes) v_46m.jpg (13535 bytes) v_47m.jpg (13779 bytes)
Spomenik v Narodnoosvobodilni borbi padlim in žrtvam okupacije, ki stoji pred tovarno Induplati v Jaršah, je bil odkrit 10. maja 1953. Detajl iz spomenika v Zgornjih Jaršah Spomenik na Viru je bil postavljen v spomin na triinštirideset padlih borcev Narodnoosvobodilne vojske in žrtev fašističnega nasilja iz naselij Vir, Količevo, Dob in Podrečje.

 

5. NABOŽNA ZNAMENJA

 

Verno ljudstvo je že od srednjega veka dalje postavljalo nabožna znamenja iz najrazličnejših vzgibov: v spomin in opomin na hude nesreče, kugo, turške vpade, poplave in druge nezgode.

Nabožna znamenja so domačini naših krajev postavljali tudi iz hvaležnosti in po zaobljubi za uspešno obnovo mlinov. Iz tega razloga je bila leta 1896 zgrajena Slabičeva kapelica v Spodnjih Jaršah.

Na našem območju naslednja stojijo naslednja nabožna znamenja:

      • Rodiško kužno znamenje pred Slomškovo cesto na Rodici
      • Borčevo znamenje ob glavni cesti proti Mengšu
      • Kužno znamenje ob poljski cesti Groblje-Mengeš
      • Vaška kapelica v Srednjih Jaršah iz leta 1978
      • Bedenikova ali Slabičeva kapelica v Spodnjih Jaršah
      • Majčevo znamenje na križišču v Zgornjih Jaršah

 

v_35m.jpg (10441 bytes)

Kužno znamenje na Mengeškem polju ob makadamski poljski cesti Groblje-Mengeš spominja na čas, ko je tu morila kuga.

 

v_49m.jpg (10683 bytes)

Na križišču v Zgornji Jaršah je nekoč stalo Majčevo znamenje s kipom Žalostne Matere božje z mrtvim Jezusom v naročju. Kapelo so leta 1952 podrli, pred letom dni pa so na istem mestu zgradili novo.

 

v_48m.jpg (12335 bytes)

 

Rodiško kužno znamenje stoji pred Slomškovo cesto na Rodici. Nekdaj je bilo tod Tomažkovo in Rodičarjevo polje, zato so ta predel imenovali “Pri Tomažkovem ali Rodičarjevem znamenju”.

v_50m.jpg (10323 bytes)

Bedenikovo ali Slabičevo kapelo v Spodnjih Jaršah sta dala zgraditi Matija in Julijana Slabič leta 1896 zaradi zaobljube in v zahvalo, ker jima je uspelo prenoviti star lesen mlin v nov sodoben zidan mlin. Posvetilo še danes spominja na njuno zaobljubo. Desno zadaj je stoji mogočno poslopje nekdanjega Slabičevega mlina.

 

6. STAVBNA DEDIŠČINA

 

Ob stari vaški cesti (danes Jarška cesta) je ohranjenih več okrog sto let starih obcestnih hiš, ki so postavljene vzdolž ali prečno na cesto. Zanimivo je opazovati tudi sledove izginjajoče stare kmečke arhitekture, ki se je ponekod znašla sredi urbanega okolja. V Spodnjih in Srednjih Jaršah je ohranjenih še nekaj toplarjev in kozolcev. Kozolci stojijo v zaporednih progah, kar je povezano z nekdanjo poljsko delitvijo na delce, značilno za obcestna naselja.

 

v_36m.jpg (13422 bytes)

 

Kmečka poslopja sredi gosto pozidanega območja na Rodici izstopajo iz urbanizirane okolice.

v_75m.jpg (13422 bytes)

Kozolec v Spodnjih Jaršah je eden od številnih vzporednih kozolcev, ki so značilni za nekdanjo poljsko razdelitev na delce. Danes je večina kozolcev v zelo slabem stanju, kar je odraz opustitve kmetijske dejavnosti.