oRodicM.gif (1357 bytes)

OŠ RODICA

POKRAJINSKA PODOBA DOMAČEGA KRAJA

 

PRSTI IN RASTLINSTVO

 

 

 

v_16m.jpg (13174 bytes)

Njive na Mengeškem polju, v ozadju naselja Spodnje Jarše, Rodica in zaselek Groblje

 

v_17m.jpg (12107 bytes)

 

Grobeljski gozdiček z drevoredom, pogled iz Grobelj proti Loki pri Mengšu

Na Kamniškobistriški ravni so na mlajših prodnih nanosih nastale tanke (20 do 30 cm debele) rendzine in nekoliko debelejše evtrične rjave prsti. Profil (prerez prsti) rendzin se sestoji iz A in AC horizonta. A horizont (humozni horizont, ki se sestoji iz mineralnih delcev in organskih snovi) vsebuje tudi precejšen delež skeletnih delcev proda in peska, v AC horizontu pa prst prehaja v prodno matično podlago. Bolj razvita evtrična rjava prst na karbonatnem produ in pesku je po ocenah strokovnjakov stara do 10.000 let. Pod humusnim A horizontom se nahaja rjavkasti horizont (B), ki vsebuje več glinastih delcev, pod njim pa prodna matična podlaga. Zaradi ugodnih fizikalnih in kemičnih lastnosti sta oba tipa prsti dobra podlaga za rast kulturnih rastlin, zato na njih prevladujejo njive.

Naravni nižinski gozdovi hrastov in belega gabra so bili na Kamniškobistriški ravni zaradi goste poselitve skoraj povsem izkrčeni. Manjša zaplata takega gozda, kateremu je antropogeno primešana smreka, je ostala v bližini grobeljskega drevoreda. Pred skoraj desetimi leti je bil gozdiček v osrednjem delu precej izkrčen, zato še danes daje izgled močno degradiranega gozda. Poleg tega se ponekod ob bregovih Kamniške Bistrice in Mlinščice razraščajo zaplate logov vrbovja in topolov.