Osnovna stran OŠ Rodica 150 let šol. Šola skozi zg.
150 let šolstva v Domžalah PDF natisni E-pošta
Ponedeljek, 10 Februar 2014 18:11
ŠOLA V JARŠAH, PREDHODNICA OSNOVNE ŠOLE RODICA

jare1
Prva šola v Jaršah, zgrajena leta 1906.

RAZMERE PRED LETOM 1906
Do leta 1906 so učenci z območja Jarš in Rodice obiskovali štirirazredno ljudsko šolo v Mengšu. Ker je število šolskih otrok močno naraščalo, je bilo nujno potrebno mengeško šolo razširiti. Za to so bile zadolžene občine, vezane na to šolo, med njimi tudi takratna Občina Jarše.

 »Ker so otroci iz Občine Jarše pozimi zaradi hudega mraza, ki vlada na Mengeškem polju, a spomladi zaradi vode, ki ob kopnenju snega preplavlja cesto, zelo težko obiskovali šolo v Mengšu, je Občina Jarše sklenila, da si sezida lastno šolsko poslopje,« je zapisal kasnejši nadučitelj Ernest Šušteršič. Občina Jarše je zato leta 1904 na Okrajni šolski svet v Kamniku vložila prošnjo za ustanovitev samostojne šole v Jaršah. Prošnja je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da so Jarše manj kot štiri kilometre oddaljene od Mengša. Nato je Občina Jarše poslala prošnjo na deželni šolski svet, ki je prošnjo prav tako zavrnil. Slednjič se je pritožila na Ministrstvo za bogočastje in nauk, ki pa je pritožbi ugodilo. Deželni svet je z odlokom 17. aprila 1905 odobril novo dvorazredno mešano ljudsko šolo v Jaršah. Pomembne zasluge za ustanovitev šole ima takratni jarški župan Valentin Tič, Trnavc z Rodice, ki je vztrajal in vedno znova zahteval ustanovitev nove šole.

GRADNJA PRVE JARŠKE ŠOLE

Občina Jarše je 12. julija 1905 od Alfonza barona Wurzbacha, graščaka v Grobljah, za 1100 kron odkupila zemljišče v Spodnjih Jaršah, njivo in travnike. Načrte za šolo je izdelal vladni inženir, stavbo pa je zgradil Janez Gregorc, zidarski mojster iz Mengša. Z izgradnjo je začel spomladi leta 1905, dokončana pa je bila septembra 1906. Učitelji so 14. julija 1906 prvič pospremili okrog 120 jarških učencev v njihovo novo šolo. 9. septembra 1906 je bila šola slovesno blagoslovljena, z rednim poukom pa so v njej začeli 8. oktobra 1906. Pouk je potekal v dveh razredih, saj je bila šola že od začetka dvorazredna.

DOBROTNIK NOVE JARŠKE ŠOLE

scan


Šola je stala približno 3200 kron. Šolski upravitelj Viljem Rožič je leta 1945 v šolsko kroniko zapisal: »Leta 1906. je najela Občina Jarše pri tedanjem veleindustrialcu Petru Majdiču, lastniku valjčnega mlina v Jaršah, vsoto 30.000 kron za zidavo novega šolskega poslopja v Jaršah. /…/ Občini Jarše je tedaj načeloval župan Valentin Tič. Ker je bila tedaj občina zelo revna (tovarne še ni bilo), ni mogla vračati dolga za šolo. Občinski odbor, nadučitelj Petrovec in učiteljica Janša Angela so se podali k veleindustrialcu g. Petru Majdiču ter ga prosili, naj blagovoli znižati dolg oz. čakati na izplačevanje istega, ker šola še ni imela inventarja. G. Peter Majdič je ob navzočnosti zgoraj imenovanih odpustil ves dolg ter tako postal ustanovitelj šole. Dobrotniku g. Petru Majdiču je nato hvaležna občina vzidala spominsko ploščo v veži novega šolskega poslopja.«



Peter Majdič (1923 - 1908) 


 

 

ZUNANJOST IN OKOLICA ŠOLE

olska_okolica

Šolska stavba je bila v smeri sever-jug dolga 20 metrov, v smeri vzhod-zahod pa 14 metrov.

Na JV strani stavbe je bil vodnjak z okroglo mizo in črpalko za zajem podzemne vode. Na isti strani, nekaj metrov stran, je stala drvarnica. 

Območje šole, dvorišča in šolskega vrta je omejevala žičnata ograja na betonskem podstavku. 

Glavni vhod je bil iz zahodne strani, kjer sta bili širši stopnici in 190 cm široka vhodna vrata. 




 

NOTRANJOST ŠOLE

tloris_pritlije

PRITLIČJE

Skozi glavni vhod se je prišlo v majhen prostor, nato pa so štiri stopnice vodile na 10 m dolg in 2 m širok hodnik.

Na desni strani hodnika ob vhodu v stavbo je bila vzidana siva marmornata, v katero je bila vklesana zahvala dobrotniku Petru Majdiču. 

Na severni strani je bila učilnica za prvi razred. Na severno stran je imela štiri okna, na zahodno pa dve okni. 

Na koncu hodnika je bil predprostor, kjer je bil stranski vhod v šolo ter dvoje vrat v stranišči. 

Na JZ in južni strai je bilo šolsko stanovanje za učitelja. 

V osrednjem delu pritličja je bil stranski hodnik, iz katerega je bilo proti vzhodu stopnišče, ki je vodilo v prvo nadstropje. Pod stopniščem, na vzhodni strani, pa so stopnice vodile v klet.

S stranskega hodnika so bila vrata v učiteljevo stanovanje (soba in kuhinja) ter v učiteljevo pisarno.        

                             

tloris1

 

PRVO NADSTROPJE

Razporeditev prostorov v prvem nadstropju je bila podobna tisti v pritličju.

Na severu je bila učilnica drugega razreda enake velikosti in z okni enake velikosti. Na skrajnem SV delu je bil predprostor z dvema vhodoma v stranišči. 

Hodnik na sredini je bil polovico krajši kot v pritličju. Nad glavnim vhodom je bil del sobe za šolskega upravitelja, ki je na zahodno stran imela dve okni. Iz te sobe so vodila vrata v kotno sobo na skrajnem JZ delu.

Iz hodnika so vodila vrata proti jugu v kuhinjo, od tam pa v shrambo na skrajnem JV delu stavbe. Kuhinja je imela okno na vzhodno stran. 

Razporeditev prostorov se do 2. svetovne vojne ni spremenila. 


 

 

Kmalu po okupaciji leta 1941, v času poletnih počitnic, je na jarško šolo prišlo nemško učiteljstvo, ki je začelo izvajati pripravljalne tečaje nemščine ter navduševalo otroke in odrasle za Hitlerja. Od konca septembra, ko je na šolo prišlo stalno nemško učiteljstvo, pa je v njej potekal nemški pouk za vse šoloobvezne otroke. V letu 1943 so se v pritličju jarške šole nastanili nemški vojaki, ki so zazidali spodnja okna in šolo obdali z žično oviro. »Okupator je hotel nastaniti svojo SS policijo tudi v naši šoli. Ti bi vedno oprezali na naše kurirje. Tega naši hrabri fantje niso mogli prenesti, ker bi jim s tem močno ovirali njihovo kurirsko zvezo med moravških in komendskim okrajem. Zato so jo v noči na 22. marec 1944 zažgali. Poleg tega je bila tudi nevarnost, da se vanjo vselijo domobranci, kar bi bilo še tem huje.« je v šolsko kroniko zapisal šolski upravitelj Viljem Rožič.

 

V požigu šole je pogorelo celotno ostrešje in leseni stropi, samo stene so še ostale. Uničen je bil ves šolski inventar, arhiv, učni pripomočki in knjižnica. Rešenih je bilo le 17 starih klopi in dve šolski tabli. Šola je do konca vojne propadala. Po koncu vojne so uredili zasilne šolske prostore v predvojnem misijonišču v Grobljah. V šolskem letu 1945/1946 so ocenili vojno škodo na požganem šolskem poslopju in takoj začeli z obnovitvenimi deli. Krajani Jarš in Rodice so bili obnovi šole zelo naklonjeni. Pri njeni obnovi so pomagali z različnimi brezplačnimi deli in s prostovoljnimi nabiralnimi akcijami v denarju in materialu. V šolskem okolišu je bilo 14 zidarjev. Vsi so se odzvali vabilu in izvedli prvo udarniško nedeljo za zidarje, ki je bila 27. marca 1947. Druga udarniška nedelja je bila 3. aprila 1947 za mizarje. Na ta način je obnova šole hitro napredovala. Najbolj prizadevni za obnovo šole so bili člani odbora za obnovo: Jože Juhant, kovač in Srednjih Jarš, Tomaž Smole, klobučarski mojster z Rodice, Andrej Osolin, zidar z Rodice, in Jožef Trušnovec, posestnik iz Srednjih Jarš. V šolskem letu 1946/1947 je pouk potekal v eni učilnici obnovljene jarške šole, zato so imeli vsi razredi skrajšan pouk. 1. maja 1947 pa so vsi šolski prostori že služili svojemu namenu. 14. septembra 1947 so organizirali prireditev in svečano predali namenu obnovljeno šolsko poslopje.

 

druga_

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Obnovljena jarška šola po drugi svetovni vojni

V šolskem letu 1972/1973, ko je jarška šola postala del nove osemletne šole na Rodici, sta bila v njej dva oddelka podaljšanega bivanja, naslednje šolsko leto pa trije oddelki podaljšanega bivanja. Pojavile so se težave zaradi dotrajanosti in zastarelosti šolske stavbe. V šolskem letu 1974/1975 so zato začeli z obnovo strehe, ki so jo na novo prekrili in obnovili lesene dele ter žlebove. V naslednjem šolskem letu so nadaljevali z urejanjem tako, da so napeljali vodovod in centralno kurjavo ter obnovili električno napeljavo in pode. Zaradi prenove šolskega poslopja od leta 1974 do 1976 v njej ni bilo pouka. V šolskem letu 1976/1977, ko so na šoli začeli z uvajanjem celodnevne šole, do septembra dela v jarški šoli še niso bila končana, zato se je celodnevna šola (COŠ) pričela šele 15. oktobra 1976. Na jarški šoli je bil iz matične šole premeščen 3. razred COŠ. V šolskem letu 1982/1983 so eno učilnici zaprli, ker je v njej odpadal omet. S 1. julijem 1983 pa so začeli s temeljito prenovo šolskega poslopja. Obnovili in nadzidali so drugo nadstropje ter na vzhodni strani prizidali vhod in avlo. Zgradba je dobila povsem nov videz, novo ostrešje in fasado. Namesto prejšnjih dveh je šola dobila pet učilnic, razdelilno kuhinjo, majhno telovadnico, dva manjša prostora, zbornico in sanitarije. Slovesno odprtje prenovljene šole je bilo 28. oktobra 1983, ob krajevnem prazniku KS Jarše–Rodica.

 

jare3_POM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika: Izgled šole v Jaršah po prenovi leta 1983.

V šolskem letu 1993/1994 je bil v telovadnici jarške šole požar. Novoletno predstavo lutkovnega krožka so otroci popestrili s prižiganjem kresničk. Iskrica je vžgala telovadno blazino, s katere se je ogenj hitro razširil še na sceno, oder in tla. Prisebne učiteljice so poskušale z gašenjem z vodo in gasilnimi aparati. Ko so videle, da dim ogroža obiskovalce, so izpraznile šolo. Dokončno so požar pogasili jarški gasilci in poklicni gasilci s Količevega.

Avgusta 2006 je jarška šola dobila novo fasado, na šolskem igrišču pa pitnik za vodo in nova igrala. Ves september 2006 je matična Osnovna šola Rodica, skupaj s KS Jarše–Rodica, posvetila jubileju, ki ga je počastila s slavnostno akademijo v grobeljskem kulturnem domu, s priložnostno razstavo v jarški šoli in z izdajo zbornika 100 let šolstva v Jaršah. Na šolskem poslopju so odkrili spominsko ploščo dobrotniku Petru Majdiču.

 

SPREMINJANJE ŠOLSKEGA OKOLIŠA JARŠKE ŠOLE

Do zgraditve nove šole v Spodnjih Jaršah leta 1906 so morali šoloobvezni otroci iz Jarš in Rodice obiskovati šolo v Mengšu. Ker je Mengeš oddaljen od Jarš manj kot štiri kilometre, je imela takratna Občina Jarše težave pri pridobitvi dovoljenja za gradnjo nove šole. Zaradi vztrajnosti župana Valentina Tiča z Rodice je dovoljenje po več pritožbah končno le dobila. Iz dotedanjega mengeškega okoliša se je v novo jarško šolo prešolalo okrog 120 učencev z Jarš in Rodice.

Ko je osnovna šola v Jaršah s 1. januarjem 1963 postala podružnica I. osnovne šole Domžale, se je spremenil tudi šolski okoliš jarške šole. Učenci, ki so stanovali v bloku tovarne Induplati v Zgornjih Jaršah, so bili prešolani v tedaj novo šolo v Preserjah pri Radomljah, učenci petega razreda pa so morali hoditi v I. osnovno šolo Domžale.

Jeseni 1972, ko je bila odprta nova šola na Rojah (prvih 20 let je nosila ime OŠ Josipa Broza Tita, potem pa OŠ Rodica), so v jarški šoli najprej prenehali s poukom in poslopje uredili za stanovanja učiteljev. Že v naslednjem šolskem letu 1973/1974 so iz rodiške šole v staro jarško šolo premestili tri oddelke podaljšanega bivanja. Zaradi dotrajanosti zgradbe so za kratek čas pouk v jarški šoli spet opustili ter decembra 1975 začeli z obnovitvenimi deli. V šolskem letu 1976/1977 so bili v njej nameščeni oddelki celodnevne šole. Po temeljitejši prenovi v šolskem letu 1983/1984, ko so obnovili štiri učilnice, so vanjo namestili oddelke 2., 3. in 4. razredov ter priprave otrok na šolo. Danes so v jarški šoli b oddelki od 1. do 5. razreda.

 

ŠTEVILO ODDELKOV IN UČENCEV V JARŠKI ŠOLI

Jarška šola je bila dvorazrednica. Načrtovali so jo tako, da bi ob povečanju števila učencev iz stanovanj učiteljev lahko naredili tri ali štirirazrednico. To se je zgodilo šele po drugi svetovni vojni. Število učencev je po letu 1906/1907 upadalo zaradi izseljevanja mladega prebivalstva v Ameriko, kjer so se zaposlili v slamnikarskih tovarnah (v New Yorku, Clevelandu, Chicagu idr.). V tridesetih letih 20. stoletja se je zaradi razvoja domače industrije v bližnji okolici izseljevanje ustavilo, območje pa je zato postalo privlačno za doseljevanje prebivalstva iz okoliških krajev, kar se je odražala tudi v številu šoloobveznih otrok. Šolski upravitelj Viljem Rožič je leta 1939 zapisal: "Šola je ostala od začetka do danes dvorazrednica. Število šoloobveznih otrok do zadnjih let ni naraščalo. Ko pa je pogorel parni mlin v Zgornjih Jaršah, so namesto njega zgradili tkalnico za platno, ki zaposluje 200 delavcev oziroma delavk. Kraj je postal industrijski in število šoloobveznih otrok narašča."

Kako se je spreminjalo število učencev in število oddelkov, prikazuje spodnja preglednica. 

Šol. leto

št. učencev

št. učiteljev

št. učencev na učitelja

1906/1907

124

2

62

1928/1929

74

2

37

1939/1940

91

2

46

1940/1941

84

2

42

1941/1942

92

2

46

1944/1945

86

2

43

1945/1946

93

2

47

1946/1947

102

3

34

1947/1948

92

3

31

1948/1949

80

2

40

1949/1950

81

2*

41

1950/1951

86

2*

43

1951/1952

92

2*

46

1952/1953

96

3

32

1953/1954

102

3

34

1954/1955

132

4

33

1955/1956

122

4

31

1956/1957

123

4

31

1957/1958

120

4

30

1958/1959

125

4

31

1959/1960

120

4

30

1960/1961

151

5

30

1961/1962

148

5

30

1962/1963

154

5

31

1963/1964

102

4

26

1964/1965

91

4

23

1965/1966

79

4

20

*Učitelja sta dopoldne poučevala 3. in 4. razred, popoldne pa 1. in 2. razred.

 

V obdobju do druge svetovne vojne so bili oddelki kombinirani z učenci različnih razredov. V prvem oddelku so bili učenci od 1. do 3. razreda, v drugem oddelku pa učenci od 4. do 6. razreda. V posameznem razredu je bilo (glede na razpoložljive podatke) od 37 do 62 otrok. Ob četrtkih so imeli učenci prost dan, učitelji pa so takrat poučevali učence ponavljalne šole. Po drugi svetovni vojni je bila šola nekaj časa še dvorazrednica, v šolskem letu 1946/1947 pa je bila  razširjena v trirazrednico s povprečno od 31 do 34 učencev na učitelja. V šolskih letih od 1949/1950 do 1951/1952 sta dva učitelja poučevala po dva razreda na dan, dopoldne 3. in 4. razred, popoldne pa 1. in 2. razred. Od šolskega leta 1952/1953 dalje se je število učiteljev postopno povečevalo, s tem pa se je število učencev v oddelkih manjšalo. V njih je bilo od najmanj 20 do največ 34 učencev. Ko je jarška šola postala podružnica I. osnovne šole Domžale, se je v jarški šoli število učencev zmanjšalo za tretjino. Razlog za to je bil spremenjen šolski okoliš in ukinitev petega razreda.

 

UČITELJI NA OSNOVNI ŠOLI V JARŠAH

V času gradnje prve jarške šole je bila z dekretom z dne 3. avgusta 1906 na novoustanovljeno šolo v Jaršah imenovana Angela Janša, dotedanja učiteljica v Iški vasi, ki je novo službo tudi takoj nastopila. Kmalu nato pa je prišel na šolo nadučitelj Tomo Petrovec, ki je do tedaj služboval v Polhovem Gradcu. V Jaršah je bil 20 let. Po njegovi upokojitvi je bil nastavljen na šolo Ernest Šušteršič, ki je bil pozneje premeščen v Domžale.

 

skupinska_1926_p

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Učenci jarške šole leta 1926, ko je bil nadučitelj Tomo Petrovec odlikovan z redom sv. Save.

 

Šolski upravitelji na jarški šoli

Ime in priimek šolskega upravitelja

začetek ravnateljevanja

konec ravnateljevanja

dolžina ravnateljevanja

Tomo PETROVEC

1906

1926

20

Ernest ŠUŠTERŠIČ

1926

1936

10

Viljem ROŽIČ

1936

1945

1941

1946

6

Franc FLAJS

1946

1950

1949

1963

16

Cvetka (Šajna) FLAJS

1949

1963

1950

1970

8

Lidija PANJAN

1970

1972

2

 

Mesto šolskega upravitelja je 16. oktobra 1936 prevzel Viljem Rožič, ki je ostal na jarški šoli do svoje upokojitve 31. oktobra 1946. V začetku druge svetovne vojne je bil interniran in s svojo ženo izseljen v Srbijo.

Kmalu po okupaciji, v počitnicah leta 1941, je na jarško šolo prišlo nemško učiteljstvo. »Prišel je od »Schulrata Prasch-a« iz Kamnika odlok, da mora slovensko učiteljstvo slovesno sprejeti nemško učiteljstvo, ki je prišlo v počitnicah leta 1941. v naše kraje, da vodi nemške pripravljalne tečaje. Tečaj je trajal tri do štiri tedne. Bili so tudi večerni tečaji za odrasle (do dvakrat na teden). Navduševali so jih za Hitlerja. /…/ Vseh učnih moči je bilo na šoli menjaje deset. Po prejšnjem poklicu so bile frizerke, natakarice, pastirice itd. Vsi nemški učitelji so bili več ali manj surovi, razen dveh,« je leta 1945 v šolsko kroniko zapisal šolski upravitelj Viljem Rožič. Stalno nemško učiteljstvo je prišlo konec septembra 1941. »Upravitelj na šoli v Jaršah je bil neki Oskar Schmid iz Celovca, učiteljica pa Huberta Lippe iz Beljaka. Slednja je bila po enem letu premeščena na meščansko šolo v Domžalah. Učitelj Schmid je bil eden izmed najbolj zagrizenih Nemcev. Grdo je ravnal s šolarji, jih metal po tleh ter osuval s čevlji. Bil pa je epileptičen ter so ga morali otroci večkrat med poukom vzdigovati.« Učiteljico Huberto Lippe je zamenjala učiteljica Jožefa Švarc, ki je znala slovensko, a ni nikdar hotela spregovoriti slovensko.

Šolsko leto 1944/1945 se je začelo po koncu vojne in je trajalo od 8. junija 1945 do 15. julija 1945. 86 jarških učencev sta v zasilnih šolskih prostorih v predvojnem misijonišču v Grobljah poučevala šolski upravitelj Viljem Rožič in učiteljica Angela Janša. Slednja je bila z odlokom ministrstva za prosveto z dne 8. avgusta 1945 premeščena za učiteljico v Domžalah, kjer se je po šestih mesecih upokojila.

Z odlokom ministrstva za prosveto v Ljubljani je bil na jarško šolo s 14. novembrom 1946 nameščen Franc Flajs, začasni šolski upravitelj na Homcu. Istočasno je bila na šolo nastavljena tudi učiteljica Cvetka Šajna, do tedaj učiteljica v Kojskem pri Gorici, ki se je takrat nahajala v coni A.

Z odlokom OLO Kamnik z dne 27. avgusta 1949 je bil Franc Flajs premeščen na poverjeništvo za prosveto pri OLO Kamnik, kjer je prevzel delo referenta za predšolsko vzgojo kamniškega okraja. Delo šolskega upravitelja na jarški šoli je prevzela učiteljica Cvetka Šajna, tedaj že poročena Flajs. Na svojo prošnjo je bil Franc Flajs 25. avgusta 1951 ponovno nameščen na jarško šolo, kjer je ostal šolski upravitelj do leta 1963, ko je šola postala podružnica I. osnovne šole Domžale.

 

Učitelji, ki so poučevali na jarški šoli do ustanovitve Osnovne šole Josip Broz Tito (1906–1972)

Priimek in ime

začetek

zaključek

število let

JANŠA Angela

1906

1941, 1945

35

FLAJS (Šajna) Cvetka

1947

1970

23

PANJAN Lidija

1954

1970

1964

1983*

23

 

JEŽEK (Cilenšek) Pavla

1961

1990

29

BENKO (Gerbec) Marija

1963

1990

27

SOKLER (Družina) Valerija

1963

2002

39

*po 1972 poučevala na matični šoli OŠ Josip Broz Tito.

 

Ker je šola kasneje postala trirazrednica, leta 1954/1955 pa štirirazrednica, se je na njej povečevalo tudi število učiteljev. V zgornji preglednici so navedeni podatki le za tiste učiteljice, ki so na šoli poučevale več kot 20 let. To so bile učiteljice Lidija Panjan, Pavla Ježek, Marija Benko in Valerija Sokler. Učiteljica Lidija Panjan je bila v šolskem letu 1964/1965 premeščena za ravnateljico v Radomlje. Ko se je Cvetka Flajs 31. avgusta 1970 upokojila, je upraviteljstvo jarške šole prevzela Lidija Panjan, po odprtju nove osemletne Osnovne šole Josip Broz Tito pa je delala na matični šoli.

 

 

 

 

 


Se nadaljuje ...