Stoji učilna zidana...

Kaj menijo in vedo učenci o naši šoli in njenem imenu?

Jerneja:. O naši šoli ne vem prav veliko, razen tega, kar zvem pri zgodovini in različnih obletnicah. Ime ima po talcu Venclju Perku, tudi o njem ne vem prav dosti

Erika: Korenine naše šole segajo tja v leto 1980, ko je bila ta šola zgrajena. Pred njo je stala stara šola. Vencelj Perko je bil učitelj in partizan. Umrl je, mislim da, med 2. svetovno vojno za Šumberkom. Šola se imenuje po njem, ker je bil takrat ravnatelj te šole.

Diana: Našo šolo je ustanovil Vencelj Perko.

Janez: Od Venclja brat je bil učitelj, ki je učil v Homcu in je pogosto zelo hudo kaznoval otroke. Nasproti nove šole je stala stara šola. Na njej je učila tudi moja babica. Imeli so tudi Dan samoupravljanja, ko so starejši otroci učili mlajše učence in tudi vodili šolo.

Andrej: Naša šola je stara 22 let. O imenu naše šole nimam pojma, pa tudi če bi ga imel, to ne bi bilo veliko.

Anja: Naša šola je že precej fosilska. Kaj to pomeni? Hja, da so jo ustanovili takrat, ko je bila majhna moja mami.

Gašper: Vencelj Perko je bil rojen v Žužemberku. Učil je na stari šoli. Med vojno so ga ujeli Nemci in ustrelili. Po njem se imenuje naša šola, ki je najstarejša šola v Domžalah.

Najbližje resnici je bil Gašper, ki je pravilno ugotovil, da je naša šola najstarejša v Domžalah in nosi ime po učitelju Venclju Perku.

Domžale so dobile svojo prvo redno šolo 1864. leta, čeprav je bilo uradno dovoljenje potrjeno 1857 leta. V dovoljenju (fasiji) za trivialno šole je bil določen šolski okoliš, lokacija šolskega poslopja in učiteljeva plača. .Šolska občina je kupila hišo v Stobu št. 49 in jo preuredila za potrebe pouka. Všolali so se otroci iz Zgornjih in Spodnjih Domžal, Stoba, Štude in Depale vasi. Učencev je bilo 116, pouk pa je potekal v slovenskem jeziku. Prvi učitelj Franc Pfeifer je napisal v šolski kroniki, da poslopje »ne ugaja niti iz zdravstvenega niti iz krajevnega ozira svojemu namenu«.

Število učencev je stalno naraščalo, zato so začeli med Stobom in Domžalami graditi novo poslopje. 1888 se je pričel pouk na novi šoli. Poleg Franca Pfeipferja je poučevala še Marija Serc, ker je bila šola preurejena v dvorazrednico, 1890 leta pa v trirazrednico, 1910 pa v štirirazrednico.

Med prvo svetovno vojno je bila v šoli vojaška bolnica, pouk pa v privatnih hišah in v gasilnem domu.

Po prvi svetovni vojni so uvedli šestrazredno šolo, ki jo je obiskovalo preko 300 učencev in poučevalo 11 učiteljev. Šola se je leta 1938 razširila v sedemrazrednico in se je imenovala Štirirazredna osnovna šola in trirazredna višja ljudska šola.

25.10. 1939 je na šoli nastopil službo učitelj Venčeslav Perko. Rojen je bil 1896 v Zagradcu pri Žužemberku v učiteljski družini. Značilno za Perkovo družino je, da so se štirje otroci, štirje fantje, odločili za učiteljski poklic. Tudi njegova življenjska sopotnica je bila po poklicu učiteljica.

Okupacijo je Vencelj Perko dočakal na stari šoli, ki so jo Nemci takoj zaprli, pouku pa preselili v druge prostore. Vencelj Perko se je srečno izognil internaciji, ki so jo Nemci izvajali nad slovenskimi izobraženci. Na Koroško je odšel za učitelja. Ker je vrisal Koroško kot del Jugoslavije, je izgubil delovno mesto učitelja. Zaposlil se je na žagi. Večkrat se je vračal domov v Domžale oziroma Rodico. Prinašal je razne koristne informacije in jih posredoval terenskim obveščevalcem Šlandrove brigade. Okupatorju je postal sumljiv. Ko pa sta odšla v partizane še njegov sin in hčerka, so ga domobranci aretirali in ga zaprli v domobransko postojanko v Domžalah. V povračilni akciji za smrt svojega sodelavca so Venclja Perka 20. septembra 1944 pod Šumberkom ustrelili.Tako se je končala življenjska pot zavednega slovenskega učitelja.

Pouk v novi Jugoslaviji se je pričel 25.10.1945. Leta 1958 se je po izvedbi šolske reforme Gimnazija v Domžalah preimenovala v Prvo osnovno šolo, tukajšnja pa v Drugo osnovno šolo Domžale, ob stoti obletnici šolstva v Domžalah leta 1964 pa v Osnovno šolo Venclja Perka Domžale, v spomin na učitelja, ki je učil na šoli, izhajal iz številne učiteljske družine in je bil žrtev 2. svetovne vojne.

Domžale so po osvoboditvi doživele velik gospodarski razvoj. Število prebivalcev je stalno naraščalo in s tem tudi potreba po novih šolskih prostorih. Občani so zato začeli pospešeno izgrajevati osnovnošolsko mrežo. S sredstvi samoprispevkov sta bili v Domžalah dograjeni dve novi šoli, vendar se prostorska stiska na tukajšnji šoli ni dosti omilila. Ni bilo telovadnice, večnamenskega prostora, kuhinje in učilnic za kabinetni pouk, ki se je izvajal v dveh izmenah. 27.11.1978 je bil blizu šole položen temeljni kamen za novo poslopje. S sredstvi tretjega samoprispevka je bila zgradba 1980 dograjena, 20. septembra 1980 pa se je pričel redni pouk v novih prostorih.

Do konca šolskega leta 2005/2006 je pod OŠ Venclja Perka spadala tudi podružnična šola Dragomelj.