|
Do zdaj smo pregledali premikanje predmetov po eni dimenziji (avto se pelje v ravni črti). Zdaj pa bomo pregledali premikanje po dveh dimenzijah. Preprosto
razstavljanje sil Sile lahko na lahek načim razstavimo na več komponent. Primer: Silo F1 lahko razstavimo na Fx in Fy.
Sile lahko izračunamo po dveh enačbah Fy
= sinA * F1
Recimo, da dve osebi potiskata škatlo. Janez jo potiska z silo 30N pod kotom 0 stopinj, Miha pa jo potiska s silo 40N pod kotom 45 stopinj. Kolikšna sila deluje na škatlo.
Najprej je treba poiskati vse sile, ki delujejo po x osi. Janez škatlo potiska s silo 30N, Miha pa s silo cos45 * 40N. Sila, ki deluje na x osi bo tako 30N + cos45 * 40N = 58,3N Zdaj poiščemo še sile, ki delujejo po y osi. Ker Janez ne oddaja nobene sile po y osi bo ta sila tako sin45 * 40N = 28,3N Da izračunamo vsoto sil preprosto uporabimo Pitagorov izrek
Vsota sil, ki delujejo na škatlo je tako 64,8 N.
Če položimo škatlo na nagnjeno površino bo zdrsnila. Kakšna je sila, ki pripravi škatlo do tega, da zdrsne
Najprej, na škatlo deluje sila gravitacije, ki je vedno obrnjena navpično navzdol. Na škatlo deluje tudi sila podlage. Sila podlage vedno deluje pravokotno na površino. Če ima hrib kot x, potem je sila podlage Fn = Fg * cosx. Tukaj je tudi sila trenja, ki prav tako kaže v smeri podlage.
Glede na podlago moramo še razstaviti silo teže (Fg) na dinamično (Fd) in statično (Fs). Dinamična sila pripravi škatlo do tega, da zdrsne medtem, ko je statična sila enaka sili podlage.
Iz slike je razvidno, da je premikanje škatle odvisno od sile trenja in od dinamične sile (ki pa je odvisna od sile teže, torej od mase). Če je dinamična sila večja od sile trenja, bo škatla zdrsnila, če pa sta sili enaki, škatle ne bo zdrsnila. Sila trenja pa nikoli ne more biti večja od dinamične sile.
Če imamo več sil je potrebno le razstaviti vsako silo posebej na dve sili po x in y oseh, jih potem sešteti in tako dobiti vsoto sil.
|
