EKOLOGIJA - Imamo svobodno voljo. Smo odgovorni. Imamo oci in ušesa, da zvemo, kaj se dogaja. Obdarjeni smo z intelektom in intuicijo, da dojamemo pomen dobljene informacije. Sposobni smo delovati z močjo, ki varuje in varcno gospodari ali unicuje.Popolnoma smo odgovorni za vse, kar delamo in česar ne delamo!
Če bomo še naprej onesnaževali tako kot doslej, čez nekaj desetletij ne bo vec drevja.
Kaj je to?

KISLI DEŽ - povzročajo ga plini, ki nastanejo pri kurjenju premoga (termoelektrarne, tovarne) in izpušni plini avtomobilov. Ko pridejo žveplovi dioksidi in dušikovi oksidi v stik z vlažnim zrakom, se stopijo in tvorijo dušikovo in žvepleno kislino. Oblaki so mocno zakisljeni in na zemljo pada kisli dež.

POSLEDICE - uniceno vse življenje v več deset tisoč jezerih na Švedskem, Norveškem, v Kanadi in na Škotskem, umirajoca drevesa (v Nemciji so smreke že ogrožena vrsta, na jelkah in tisah vedno manj iglic, spremenjene bukove veje…). Na Škotskem je v neki nevihti padal bolj kisel dež kakor kis, ki ga pridobivajo iz slada.

KAJ STORITI - Odlocimo se za plin pri ogrevanju (pri energiji iz plinskih elektrarn je manjša stopnja onesnaževanja zraka kot pri elektrarnah na premog), varcujmo z elektriko (npr. varcne žarnice, z rednim vzdrževanjem ogrevalnih naprav prihranimo do 50 % energije, prav tako z dobro izolacijo), poskusimo omejiti vožnjo z avtomobilom in uporabljajmo kolo ali pa se enkrat mesecno/tedensko odlocimo za »dan brez avta« (za vsak liter bencina, ki ga porabi avto, se v ozracje izloci 1,6 - 1,8 kg CO2!), redno vzdržujmo avto - vedno polne zracnice, pravilno nastavljen vžig, oskrbujmo se lokalno - stvari, ki jih potrebujemo, poskušajmo dobiti doma (ogromni tovornjaki grmijo cez Alpe, vozijo jabolka iz Italije v Anglijo, kjer gojijo nekaj najboljših vrst jabolk na svetu!), kupovati bi morali domace pridelke, saj tovorni promet porablja velike zaloge piclih zemeljskih virov, povzroca kopicenje odpadkov, hrup in posredno tudi gradnjo avtocest (zavzemajo velike površine in unicujejo življenje okoli sebe)…

ONESNAŽENA VODA - V industrijskih deželah, kjer mesta crpajo iz rek ogromno vode, se reke samo zato ne posušijo, ker se vanje vraca odpadna voda. Tako je v gosto naseljenih obmocjih odpadna voda veckrat zapovrstjo precišcena v pitno vodo. Pravijo, da stece del Temze skozi telesa šestih ljudi, preden se reka izlije v morje. Vsak dan doma porabimo okoli 150 - 500 litrov vode,medtem ko v našem imenu še vec porabijo v tovarnah (za izdelavo enega avta porabimo letno 450000 l vode, za izdelavo 1 kg plastike na teden pa v enem letu 85000 l vode; ali preprosteje - za izdelavo kepice masla potrebujemo 400 l vode). Četrtino napeljane vode se v Angliji izgubi, ker uhaja iz starih in razjedenih cevi. Veliko je scurlja iz netesnih pip. Bolj zahtevna rešitev je dvojni sistem vodovodne napeljave, veliko pa pripomoremo že s tem, da ne kupujemo usteklenicene vode (veleznano Zalo dokazano polnijo iz šišenskega vodovoda - torej je isto, kot bi pili vodo iz pipe, edina izvirska voda pri nas je Julijana), poleg tega pa že samo razpošiljanje vode predstavlja hudo zapravljanje, pa stroški embalaže (za izdelavo 1 t steklenic, je potrebna energija, ki jo da ¼ t premoga)… K vsaki hiši bi veljalo uvesti sod za deževnico - pitna ravno ni, a za čišcenje avta ali zalivanje vrta pa zelo uporabna. Pripravna naprava za zmanjšanje porabe vode je tudi napravica (lahko navadna polnjena plastenka), ki jo vstavimo v kotliček in razpolovi kolicino vode za izplakovanje. Načini »ničesar ob odprti pipi« pa so še posebej preprosti: umivamo zobe tako, da samo splaknemo zobno šcetko, isto velja za britje, pri rocnem pomivanju prihranimo do 100 l vode, ce napolnimo pomivalno korito z vodo, namesto da pomivamo ob tekoci vodi, pri pranju avtomobila z vedrom in gobo, namesto cevi pa lahko prihranimo do 400 l vode. Celo cišcenje obale, mocvirij, okolice jezer in rek pomaga preprecevati onesnaženje (saj glede pospravljanja smeti za sabo ni vprašanja, kajne?). Vsako leto namrec umre 100.000 morskih sesalcev zaradi plasticnih vreck, pa tudi slovenske reke so mocno onesnažene (najbolj Sora, Ljubljanica, Kamniška Bistrica in Savinja). V Severnem morju ima že polovica rib, ki spadajo v neko vrsto morskega lista, raka, ki je nastal zaradi onesnaženosti, razširjenost pa dokazujejo tudi pingvini na oddaljeni Antarktiki, umazani od olja.
ONESNAŽENA ZEMLJA= HRANA Smo bitja s te zemlje in si jo zastrupljamo v lastno škodo. Znano je nešteto primerov, kjer biocidi (snov, ki unicuje življenje - obicajno tisto, ki zmanjšuje pridelek, poljedeljski strupi npr. pesticidi, fungicidi, insekticidi, herbicidi…) porušijo naravno verigo bitij, ki se hranijo z drugimi in so sami hrana naslednjim. Tako zastrupljamo prst, rastline in živali, ter s tem tudi sami sebe (povzrocajo lahko raka, genetske okvare in prirojene napake - danes je samo na britanskem trgu 89 razlicnih pesticidov, za katere je ugotovljeno, da povzrocajo alergije in živcne motnje). KAJ STORITI? Kupujmo biološko pridelano hrano, sveže pridelke (vec kemikalij se porabi za izdelke, ki so namenjeni izvozu) in ne uporabljajmo biocidov na svojem vrtu.
Ljudje smo prilagodljivi na hrano - lovske skupnosti kakor Inuiti ali Eskimi se prehranjujejo le z mesom, prav tako pa je vec miljonov ljudi, ki so najboljšega zdravja ob cisti rastlinski hrani. Biološko ni nic narobe, ce uživamo meso, napacno je le uživanje mesa iz industrijskih farm. Vecina živali v njih je strpanih v tesne oddelke, kjer velikost in elektricne žice skrbijo za to, da ne pocnejo nic drugega, kakor jedo in izlocajo, dokler niso primerne za zakol. Njihova krma iz silosa je »obogatena« z antibiotiki, pomirjevali in drugimi zdravili (pogosto tudi hormonskimi inekcijami za rast). Vse to pa ostane v mesu, nobeno ne izgine popolnoma, predem se meso proda.
KAJ STORITI? Zavracajmo proizvode industrijskih farm, uživajmo manj mesa - pretirano uživanje mesa je razvada, ki se nas hitro prime (razmere, v kakršnih gojijo živali bi se hitro izboljšale, sprostilo pa bi se tudi veliko koristne zemlje), podpirajmo lokalne kmete.
Le malo živil se izogne obdelavi in dodatkom, preden jih kupimo. Zacnimo pri kruhu - presejana bela moka vsebuje sicer vecino energije zrna, a je brez beljakovin in mašcobnih kislin, ima le petino bakra, komaj kaj mangana in nic vitaminov B in E. Vse to je ostalo na situ. Vsebuje pa dodatke, konzervanse in morda celo razlicna belila (apno, kredo, zmlete živalske kosti?). Dokaz vsebnosti hranljivih snovi je tudi poskus s psi - ene so hranili s cistim belim kruhom in vodo, druge pa z polnozrnatim kruhom in vodo. Prvi so poginili v 50 dneh, drugi pa ostali zdravi in živeli normalno dalje. Isto se godi mnogim živilom, npr. margarini (vzamejo rastlinska olja in stranske mlecne proizvode, jih prepihajo z vodikom, dodajo umetna barvila, dišave in emulgatorje ter prodajo!), brezalkoholnim pijacam (sladkana voda z umetnimi barvami, okusom in vonjem), slašcicam in pudingom… Škodljivost teh dodatkov je težko izmeriti, so pa že dokazali, da so te kemikalije pomemben dejavnik pri hiperaktivnosti, spremembah na koži, alergijah, astmi, migreni, sladkorni bolezni, neplodnosti in raku. Tudi že testirani aditivi predstavljajo nevarnost - velikokrat so se »zmotili«, poleg tega pa aditive testirajo le posamicno - proizvod je neškodljiv sam zase (v praksi pa ga ponavadi zaužijemo v kombinaciji z 20 razlicnimi snovmi). Ucinki še niso znani (potrebno je 20 do 30 let, da se pojavi rak). Vendar se trajnim živilom težko izognemo, lahko pa izberemo najprimernejši nacin obdelave - konzerviranje mocno zniža hranilno vrednost, primerneje je kupovati vloženo ali zamrznjeno hrano. Plasticne folije (vrecke uporabljane za zamrzovanje in vakuumsko pakiranje) vsebujejo mehcalce, ki ji dajo lepljivost in raztegljivost, te kemikalije pa povzrocijo raka (mastna hrana hitreje vpije mehcalce iz ovoja).
Zgodba nekega hamburgerja: ce pojeste hamburger na primer v Angliji, je meso zanj najbrž od angleške živine, krmljene z ameriško koruzo in sojo iz Brazilije. Žemljica je iz moke pridelane v Severni Ameriki, sir je iz Nizozemske, cebula iz Španije, paradižnik iz Italije, list zelene solate pa iz Kalifornije. Vrecka v katero ga bodo zavili, bo iz skandinavskega papirja, recept pa je seveda ameriški. Ker je ta korporacija multinacionalna, lahko krmila in živila uvaža iz vsepovsod in uveljavlja tako standardizirano hrano. Ko se poveca povpraševanje po govejem mesu, se zveca tudi pritisk na dežele v Srednji in Južni Ameriki (te so prišle do pašnikov tako, da so posekale ali požgale svoje gozdove). Do leta 1985 so v Srednji Ameriki unicili že 2/3 dostopnih deževnih gozdov v ta namen. Torej, nic ne pomaga, ce objokujemo usodo gozdov, potem pa vase zbašemo sendvic s govejim mesom, ki je bilo pridelano z brazliskimi krmili. KAJ STORITI? Kupujmo domace izdelke (s tem se znižajo stroški za skladišcenje, prevoz in distribucijo, tako prihranimo pri energiji, gorivu in embalaži).
Porocajo, da vsako leto miljon ljudi trpi zaradi slucajne »hude akutne« zastrupitve s pesticidi.
SMETI Po ocenah vržejo vsako leto v morje 6 miljonov ton smeti.
PAPIR - odpovejte nepotrebne tiskovine (na pošti lahko izbrišejo vaše ime s seznama, ki ga dostavljajo najvecjim odpošiljateljem), zbirajte in oddajajte papir v predelavo
PLASTIKA - namesto plasticnih vreck (so skoraj neunicljive, potrebujemo jo morda dve uri, onesnaževala pa bo zemljo še dolgo potem, ko nas ne bo vec) uporabljajte papirne ali iz blaga in jih vzemite s sabo, ko greste v trgovino, namesto plasticnih embalaž pa kupujte steklene in aluminijaste, ki se dajo predelati, plasticne folije, škatle in loncki (kupujmo jogurte v vecjih embalažah) so velikokrat nepotrebno razmetavanje
NEVARNI ODPADKI - uporabljajte baterije, ki se dajo polniti, prazne pa oddajte v predelavo (pri foto Amidi npr.)
ALUMINIJ - onesnažuje Zemljo še 500 let, ce ga odvržemo, zato ga dajmo v predelavo, ce to ni mogace, pa pac ne kupujmo plocevink za pijaco
STIROPOR - polistirenska pena je biološko popolnoma nerazgradljiva, smrtno nevarna je posebej za morske živali, saj se drobi na hrani podobne delce (želvi preprecuje potopitev in žival pogine)
LES - lahko se odrecemo in ne kupujemo izdelkov iz tropskega lesa (mahagonijeva stranišcna deska ni ravno bistven dodatek)
Civilizacija, se odlikuje po tem, koliko je izboljšala odnos cloveka do cloveka, oz. zmanjšala nasilje, kakšen je njen odnos do narave in koliko je razvila znanost, še posebej ekološko.
…se bomo zgroženi prijemali za glavo, kako malo smo v teh desetletjih megalomanskih gradenj storili za to, da bi se v našem mestu poleg železarjev, hokejistov, avtomobilistov in alkoholikov dobro pocutili tudi starci, otroci, pesniki in psi.
Edo Torkar
Svoboda mora biti tudi za tiste, ki mislijo drugace.
Marek Lenardic
Bolj ko postajajo stroji podobni ljudem, bolj postajajo ljudje podobni strojem.
Hubert Požarnik
Kisli dež, kisli sneg, kisla rosa, kisla tla, kisli ljudje.
Darja Lenardic
NASPROTUJEMO NASILJU NAD NARAVO IN LJUDMI.
Nasprotovanje onesnaževalcem okolja ne sme sloneti na sovraštvu, ampak na ljubezni.
Marek Lenardic
Bolje aktiven kot radioaktiven!
mednarodni rek
Pri ekologiji ne gre samo za filozofijo nenasilj, torej proti Nemorali, Nepismenosti, Nekulturi in Nasilju, štirim N, ampak tudi za prizadevanja proti nestrpnosti in netolerantnosti, po drugi strani pa proti problemu apatije.
Marek Lenardic
Prizadevati si moramo za to, da bi ljudje, ki o problemih okolja še niso razmišljali, niso mogli razmišljati, si niso upali razmišljati, niso želeli razmišljati itd., zaceli razmišljati.
naloge slovenske alternative,zapisane na ekološkem zboru v Lj.,1986
Prisluhnite jecanju gozdov, ki umirajo stoje.
Ekološko geslo
Ko bo posekano zadnje drevo, ulovljena zadnja riba, zastrupljena še zadnja reka, takrat boste ugotovili, da se denarja ne da jesti.
Greenpeacov transparent na tovarniškem dimniku v Nemciji, junija 1981

Clovek, ki trdi, da še ni zrel za filozofijo, je kakor clovek, ki pravi, da je premlad ali prestar za sreco.
(Epikur)

Dobro staro kršcanstvo mojega otroštva. Ne verjamem vec manipulacijam institucije. Nocem sprejemati ponarejenih podatkov za verodostojne vire. Pa saj se ve, tisti, ki hoce, lahko izve, vsaj v našem internet okolju. Toda marsikaj je v nauku, v njegovih napotkih za življenje, kar je zelo koristno. Tudi zdaj, tudi tistemu, ki noce o religiji nic slišati. Sicer pa je precej verskih zapovedi sprejetih med obce moralne norme. Spoštuj starše, ne laži, ne kradi, ne varaj... Kaj pa ne necistuj? Je mar to tisocletni ekološki krik, nerazumljen vse do danes, ko nam grozi, da se bomo zadušili pod lastnimi odpadki? Ne pusti ne cisto za sabo!
Postaja precej žalostno. Kamorkoli clovek gre in se ozre po tleh ali grmovju, povsod vidi malomarno odvržene smeti. Je tak problem vreci jih v bližnji koš? Ceprav to pomeni par metrov s papirckom v roki? Kaj pa ob Soci? Vsi veseli na pivski žur, cips seveda ne manjka. Zraven tudi prazna vrecka, v kateri so bile stvari prinešene. Je res tako hudo neprimerno pospraviti za sabo? Ce to storiš, se lahko naslednji dan spet vrneš na isto mesto, celo podnevi ti bo prijetno.
Ne vem, kaj je s tem folkom. Odprejo okno avtomobila in cela trgovina leti na travnik. Zaenkrat še ni bitja, ki bi se hranilo s plastiko. Škoda. Bilo bi najbolj zaželjeno. Glede na število po Soci plavajocih plastenk, se Slovenci kopljemo v blagostanju. Morda si nekateri celo mislijo, da ima obcina placanca, ki hodi na Kekec in pobira smeti za utrujenimi planinci, ki par gramov teže res ne zmorejo vec nesti oz. dokler je bila cokolada noter kul, zdaj pa je samo še ovitek. Pa plastenke in robcki...
Kaj bi z vsemi tistimi malimi, prozornimi, plasticnimi vreckami, s katerimi nas vsakodnevno zalagata Tuš in Mercator?. Svetujem, ko greš ven, vzemi tako vrecko s sabo in v roku 10, 15 minut bo polna smeti! Opravil boš prostovoljno dobro delo, ki ne streže le samopovelicevanju, temvec je usmerjeno v koristnost za bližnjega, tudi takega, ki se ti ne more ustno zahvaliti zanj, temvec te v zameno vsak dan zalaga s kisikom, nujno potrebnim, da živiš.
Imamo cisto reko, lepe gozdove in gore, cuvajmo jih!
Vedno vec je ljudi, ki smeti vidijo in jih moti ta neodgovoren odnos do okolja. Res, posameznik lahko zacuti obup in nemoc ob svetovnih ekoloških katastrofah, toda ob mini verzijah le-teh marsikdaj le skomigne z rameni. Zakaj bi prav jaz pospravljal in držal urejeno okolje, ce ga ostali ne? Groza ob misli, da bi morda poleg svojih tudi smeti drugega odnesel na njihovo mesto. Raje ob Soci ležati ob odpadkih ali vzeti vrecko in pocistiti plac? Mislim, da tu sploh ne bi smelo biti dileme.
Na prireditvah kar bode v oci "smetna okupacija" prostora, kjer med množico plastike žurajo mladci. Koliko je težko nesti loncek v smeti, ce je to flaška, bi bilo toliko boljše?
V glavnem, svoj mini planet lahko vsak drži cistega, to je zdravju in pameti koristno. Pameti zato, ker se clovek tako uci ucinkovitega organiziranja. Zdravju zato, ker med tem giba, deluje, cisti umazanijo kjer, kot je že Aristotel vedel povedati, radi vzklijejo crvi in miši.
Filozofija, ki vzbuja strah pred neucinkovitimi nakladaci, je le zgrešen stereotip. Filozofija je nacin življenja, nacin dojemanja sebe in sveta in je vsakomur lastna. Ce se strinjamo uredu, ce se ne, bo potreben argumentiran dialog. Strpen in olikan!

Clovek, ki trdi, da še ni zrel za filozofijo, je kakor clovek, ki pravi, da je premlad ali prestar za sreco.
(Epikur)

Dobro staro kršcanstvo mojega otroštva. Ne verjamem vec manipulacijam institucije. Nocem sprejemati ponarejenih podatkov za verodostojne vire. Pa saj se ve, tisti, ki hoce, lahko izve, vsaj v našem internet okolju. Toda marsikaj je v nauku, v njegovih napotkih za življenje, kar je zelo koristno. Tudi zdaj, tudi tistemu, ki noce o religiji nic slišati. Sicer pa je precej verskih zapovedi sprejetih med obce moralne norme. Spoštuj starše, ne laži, ne kradi, ne varaj... Kaj pa ne necistuj? Je mar to tisocletni ekološki krik, nerazumljen vse do danes, ko nam grozi, da se bomo zadušili pod lastnimi odpadki? Ne pusti ne cisto za sabo!
Postaja precej žalostno. Kamorkoli clovek gre in se ozre po tleh ali grmovju, povsod vidi malomarno odvržene smeti. Je tak problem vreci jih v bližnji koš? Ceprav to pomeni par metrov s papirckom v roki? Kaj pa ob Soci? Vsi veseli na pivski žur, cips seveda ne manjka. Zraven tudi prazna vrecka, v kateri so bile stvari prinešene. Je res tako hudo neprimerno pospraviti za sabo? Ce to storiš, se lahko naslednji dan spet vrneš na isto mesto, celo podnevi ti bo prijetno.
Ne vem, kaj je s tem folkom. Odprejo okno avtomobila in cela trgovina leti na travnik. Zaenkrat še ni bitja, ki bi se hranilo s plastiko. Škoda. Bilo bi najbolj zaželjeno. Glede na število po Soci plavajocih plastenk, se Slovenci kopljemo v blagostanju. Morda si nekateri celo mislijo, da ima obcina placanca, ki hodi na Kekec in pobira smeti za utrujenimi planinci, ki par gramov teže res ne zmorejo vec nesti oz. dokler je bila cokolada noter kul, zdaj pa je samo še ovitek. Pa plastenke in robcki...
Kaj bi z vsemi tistimi malimi, prozornimi, plasticnimi vreckami, s katerimi nas vsakodnevno zalagata Tuš in Mercator?. Svetujem, ko greš ven, vzemi tako vrecko s sabo in v roku 10, 15 minut bo polna smeti! Opravil boš prostovoljno dobro delo, ki ne streže le samopovelicevanju, temvec je usmerjeno v koristnost za bližnjega, tudi takega, ki se ti ne more ustno zahvaliti zanj, temvec te v zameno vsak dan zalaga s kisikom, nujno potrebnim, da živiš.
Imamo cisto reko, lepe gozdove in gore, cuvajmo jih!
Vedno vec je ljudi, ki smeti vidijo in jih moti ta neodgovoren odnos do okolja. Res, posameznik lahko zacuti obup in nemoc ob svetovnih ekoloških katastrofah, toda ob mini verzijah le-teh marsikdaj le skomigne z rameni. Zakaj bi prav jaz pospravljal in držal urejeno okolje, ce ga ostali ne? Groza ob misli, da bi morda poleg svojih tudi smeti drugega odnesel na njihovo mesto. Raje ob Soci ležati ob odpadkih ali vzeti vrecko in pocistiti plac? Mislim, da tu sploh ne bi smelo biti dileme.
Na prireditvah kar bode v oci "smetna okupacija" prostora, kjer med množico plastike žurajo mladci. Koliko je težko nesti loncek v smeti, ce je to flaška, bi bilo toliko boljše?
V glavnem, svoj mini planet lahko vsak drži cistega, to je zdravju in pameti koristno. Pameti zato, ker se clovek tako uci ucinkovitega organiziranja. Zdravju zato, ker med tem giba, deluje, cisti umazanijo kjer, kot je že Aristotel vedel povedati, radi vzklijejo crvi in miši.
Filozofija, ki vzbuja strah pred neucinkovitimi nakladaci, je le zgrešen stereotip. Filozofija je nacin življenja, nacin dojemanja sebe in sveta in je vsakomur lastna. Ce se strinjamo uredu, ce se ne, bo potreben argumentiran dialog. Strpen in olikan!