Kje smo ?

SloSlovenija

Slovenija

Občina Loški Potok obsega območje Loškega Potoka in Dragarske doline. Leži na tromeji med Dolenjsko, Notranjsko in Gorskim Kotarjem. Najvišji vrh, z nadmorsko visino 1255 m, je Debeli vrh. Večina naselij leži na nadmorski višini med 700 in 900 m. Najnižja točka je naselje Črni Potok ob Čabranki z nadmorsko višino 500 m. Občina meji na občine Kocevje, Sodražica, Ribnica, Loška dolina, Nova vas ter občino Čabar v Republiki Hrvaški. Spada med demografsko ogrožena območja. Je slabo razvita predvsem v industriji, zato je tudi perspektiva mladih za zaposlitev zelo slaba. Občina spada med najredkeje naseljena območja v Sloveniji. Večja koncentracija prebivalstva je na območju Loškega Potoka. Dohodek na prebivalca v primerjavi z drugimi občinami je zelo majhen in predstavlja 63 % slovenskega povprečja.

Geografska lega Loškega Potoka in njegove naravne značilnosti

Velikost občine : 135 km2, kar obsega 0,7 % površine države

Število prebivalcev v celotni občini : 2149 prebivalcev, kar predstavlja le 0,1 % prebivalstva Slovenije

Gostota naseljenosti : 16 prebivalcev na km2

Število naselij : 17 (746 hišnih številk), povprečno živijo v hisi manj kot trije prebivalci

Zemljepisna sirina : 54 stopinj 40 minut severne širine

Zemljepisna dolžina : 14 stopinj 36 minut vzhodne dolžine

V Loškem Potoku živi na 54 km2 1641 prebivalcev ali 30 prebivalcev na km2.

Loški Potok leži na jugu Slovenije, nekako na meji med Notranjsko in Dolenjsko. Je kraj šestih vasi. To so: Hrib, Retje, Mali Log, Srednja vas in Šegova vas ter Travnik. Loški Potok ima tudi tri zaselke. To pa so: Matevljek, Dednjek in Bela Voda. Na jugu Loški Potok meji na državo Hrvaško, na zahodu na Loško dolino, na SV pa meji na Sodražico in Ribniško dolino. Je del Dinarsko-kraškega sveta. Voda je na apnencu oblikovala značilne kraške oblike, številne vrtače, brezna, uvalo, kraško polje pa tudi presihajoča jezera.

Po ustnem izročilu so naselili Loški Potok pastirji iz Loške doline. Privabila jih je dolina na obeh straneh Tabora, kjer so si na potočanski planoti izkrčili gozdove ter si uredili pašsnike in košenice.

Retijska uvala je ena najlepših uval v Sloveniji.

Na robu Retijske uvale je največja vas Loškega Potoka, in sicer Retje. Na dnu uvale so polja razporejena levo in desno vzdolž ceste.

V času močnega deževja, jeseni in spomladi, se odpro mnogi izviri: Spodgojnšca, Sušica, Križnica in Celevšca in uvala se spremeni v jezero. Če je poplava obsežna, se Retje spremenijo v polotok, obdan z vodo. Retijsko uvalo obdajajo hribi, poraščeni z iglastim gozdom. Kamor seže oko, povsod so gozdovi, zato se lahko pohvalimo s čistim zrakom.

Po Travniškem polju tečeta dve ponikalnici. Mežnarjev studenec in Malenšca. Ob obilnem deževju voda prestopi bregove, poplavi obsežen del polja, včasih seže do prvih hiš. Tako nastane pravo jezero.

Obdelovalne zemlje je zelo malo. Kljub temu se je razvilo kmetijstvo, ki je usmerjeno v živinorejo, in predstavlja danes le se dopolnilno dejavnost.


Več o Loškem Potoku lahko izveste na predstavitvi našega kraja na naslovu: : http://mojaslo.pfmb.uni-mb.si/predstavitve/loski_potok/index.html

NazajNazaj na začetek