Spoštovani starši!

Pred vami je knjižica, ki vas bo seznanila z življenjem in delom na naši šoli in v vrtcu.

Namenjena je staršem otrok, ki so vključeni v naš in vaš vrtec, ter staršem in učencem naše in vaše šole.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in še podrobneje Pravilnik o publikaciji vrtca ter Pravilnik o publikaciji šole obvezujejo vse šole in vrtce, da pripravijo publikacijo, ki je staršem v pomoč pri njihovem spremljanju dela vrtca in šole. Ne gre pa samo za spremljanje, pač pa tudi za aktivno sodelovanje staršev pri oblikovanju in spremljanju realizacije programov.

Knjižica predstavlja le del našega dela v prihodnjem šolskem letu. Marsičesa se vnaprej ne da natančno opredeliti in predvideti, saj je vsak človek in zato tudi vsak otrok enkratna neponovljiva osebnost, ki ji je potrebno v vsakem trenutku tenkočutno prisluhniti.

Vam, staršem, pa bo, upam, knjižica koristen pripomoček, ki vas bo seznanil o tem, kaj, kdaj in kje se bo v zvezi z vzgojo in izobraževanjem vašega otroka kaj dogajalo, zato jo imejte pri roki celo šolsko leto.

Vabimo vas, da s svojimi pripombami in predlogi sooblikujete “potoško” šolo in vzgojno–varstveno dejavnost.

Ravnatelj:

Janez Mihelič, prof.

»Poskušajte biti pri vzgoji ustvarjalni, predvsem v komunikaciji, veliko se pogovarjajte z otrokom, delajte tako, da ga ne ovirate rasti in ne bodite do njega gospodovalni. Veliko mu pripovedujte!«

(Lao – Tse)

Publikacijo o delu in organizaciji osnovne šole izdajamo na podlagi 32. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 33/97, 95/01, 71/04, 53/05, 70/05, 60/06) in 3. člena Pravilnika o publikaciji v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 29/96, 65/2000) in 4. člena Pravilnika o publikaciji vrtca (Uradni list RS, št. 64/96).

Na vrh

Na dno

Kazalo:

UVOD.. 5

OSNOVNI PODATKI O ŠOLI 6

ORGANIZACIJA DELA ŠOLE.. 7

Ravnatelj 7

Tajništvo šole. 8

Računovostvo šole. 8

Svetovalna služba. 8

Gostujoči strokovni delavci – mobilna služba. 8

Šolska knjižnica. 8

Šolska kuhinja. 8

Vrtec pri osnovni šoli 8

Podružnica Podpreska. 8

ORGANI UPRAVLJANJA.. 8

Ravnatelj 8

Svet šole. 8

Svet staršev. 9

STROKOVNI ORGANI ŠOLE.. 9

Učiteljski in vzgojiteljski zbor šole. 9

Oddelčni učiteljski zbor 9

Razrednik. 9

Strokovni aktivi 10

PROGRAM DEJAVNOSTI, KI JIH ŠOLA IZVAJA.. 10

PREDMETNIK OSNOVNE ŠOLE - OSEMLETKA.. 10

PREDMETNIK OSNOVNE ŠOLE - DEVETLETKA.. 12

NOVOSTI IN SPREMEMBE, KI JIH PRINAŠA 9-LETNA OSNOVNA ŠOLA.. 13

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA.. 15

PRIKAZ ORGANIZIRANJA ŠOLSKEGA IN VZGOJNO-VARSTVENEGA DELA.. 18

ŠOLSKI KOLEDAR ZA LETO 2007/2008. 20

Počitnice, prazniki, prosti dnevi 20

Načini preverjanja znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij 20

Roki nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) 21

Roki za razredne in popravne izpite. 21

POUK.. 21

DIFERENCIACIJA PRI POUKU.. 22

Fleksibilna diferenciacija v 7. razredu. 22

Delna zunanja diferenciacija v 8. in 9. razredu. 22

IZBIRNI PREDMETI 23

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA.. 23

PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO.. 24

DODATNI IN DOPOLNILNI POUK, INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ.. 25

Ddodatni in dopolnilni pouk. 25

INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ.. 25

ODDELČNA SKUPNOST.. 25

ŠOLSKA PREHRANA.. 25

SODELOVANJE S STARŠI 26

GOVORILNE URE. 26

Roditeljski sestanki 28

PONUDBA INTERESNIH DEJAVNOSTI 28

ŠOLA V NARAVI 29

POSEBNE AKTIVNOSTI ŠOLE.. 29

VZGOJNI NAČRT.. 29

Preventivni zobozdravstveni program.. 29

Preventivni pregledi šolskih otrok. 29

Dodatne zdravstvenovzgojne vsebine v obliki delavnic. 29

Preventiva na področju prometne varnosti 30

Preventiva na področju preprečevanja nasilja in zlorab. 30

Vzgoja za sodelovanje in solidarnost 30

Vzgoja za demokracijo. 30

Vzgoja za izbiro poklica. 30

NEZGODNO ZAVAROVANJE.. 31

ŠOLSKI PREVOZI 31

DEŽURSTVO.. 32

VARSTVO UČENCEV MED PROSTIMI URAMI 32

Naloge dežurnega učenca. 32

ŠOLSKI SKLAD.. 33

PREDSTAVITEV PROGRAMA VRTCA.. 33

VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI 33

CILJI KURIKULA ZA VRTCE. 33

NAČELA URESNIČEVANJA CILJEV KURIKULA ZA VRTCE. 34

DNEVNI PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA.. 34

DAN V VRTCU. 35

OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI 36

PRAVICE IN OBVEZNOSTI STARŠEV. 36

VPIS IN IZPIS OTROK. 37

CENE PROGRAMOV. 37

PREHRANA.. 37

DODATNE DEJAVNOSTI 38

PROGRAM PRAZNOVANJ, PRIREDITEV IN DELAVNIC.. 38

STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV. 38

MENTORSTVO PRIPRAVNIKOM.. 38

STROKOVNI TIMI 38

SODELOVANJE S STARŠI 38

V PODPORO VAŠI ODLOČITVI, DA ZAUPATE OTROKA V VARSTVO NAŠEMU VRTCU. 39

NEKAJ NASVETOV OB SPREJEMU OTROKA V VRTEC. 39

RAZNO.. 40

KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH.. 41

Družina. 41

Šola. 41

Prosti čas. 41

VEDENJE UČENK IN UČENCEV OŠ DR. ANTONA DEBELJAKA.. 42

PRILOGE:. 44

Hišni red. 44

Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli 48

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli 60

"Najboljši mir je v šoli, kadar ni šole in je prosto. Prosti dnevi so najtemeljitejše in najuspešnejše sredstvo za mir. Kadar je prosto, se nemir izseli iz šole in potem stoka ljubljena majka, jezi se in krega, zakaj ni šole. Tudi majka ljubi mir in pravi, komaj da čaka, da bo spet šola in se ji bodo ohladila ušesa. Doma naj bo mir, pravi majka, v šoli pa da je zastran nje lahko vojna na kopnem, na morju in v zraku.

Vsepovsod bujno poganja cvetka miru, doma in v šoli; nikjer nimamo miru pred mirom, ne doma ne v šoli ..."

(F.Milčinski, Skavt Peter - Naloga o miru. )

UVOD

»Šola in vrtec je in bo nosilec znanj in informacij, ki so mlademu človeku potrebni za življenje.« (izjava o viziji)

POSLANSTVO ŠOLE IN VRTCA JE ZATO:

varno, razvoju otroka primerno vzgojno-varstveno delo v enoti vrtca v Loškem Potoku in Podpreski

kvaliteten pouk, da si bodo učenci lahko pridobili znanja, spretnosti in navade glede na svoje zmožnosti, nagnjenja in sposobnosti

koristna izraba prostega časa

reševanje vzgojnih problemov skupaj z učenci, starši in strokovnimi delavci

DOLGOROČNI CILJI:

pridobiti splošna in uporabna znanja, razvijati sposobnost razumevanja in omogočiti samostojno delo in učenje

vzgoja v duhu splošno priznanih moralno-etičnih norm in demokratičnih načel

skrb za zdrav telesni in duševni razvoj otrok

izražanje in sporočanje v lepem slovenskem jeziku

doseganje kakovostnega vzgajanja in izobraževanja, omogočanje individualne strokovne rasti zaposlenih in vzpodbujanje k izboljšavi kvalitete dela

pridobivanje finančnih virov za dodatne programe dejavnosti ter modernizacijo

ohranjanje kulturne in naravne dediščine kot neprecenljiv temelj bivanja

skrb za prilagajanje svetovnemu razvoju, seznanjanje z drugimi kulturami, drugačnostjo in s tem širjenje človeškega obzorja

KRATKOROČNI CILJI:

zagotovitev kadrovskih pogojev za devetletno šolanje

nadaljnje vključevanje strokovnih delavcev v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja – manjkajoči moduli za izvajanje programa prvega triletja, doizobraževanje strokovnih delavcev za potrebe izvajanja predmetnika v drugi in tretji triadi ter izbirnih predmetov v tretji triadi

doizobraževanje strokovnih delavcev na področju individualne in skupinske pomoči otrokom s posebnimi potrebami

spremljanje novega kurikuluma v enoti vrtca

poskus zagotovitve kadrovskih pogojev za delovna mesta, ki so nestrokovno zasedena, v sodelovanju lokalne skupnosti (šolnine, štipendije) in Ministrstva za šolstvo in šport

zagotavljanje visokega nivoja kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, ugotavljanje njegove kakovosti, predvsem na podlagi samoevalvacije strokovnih delavcev

sodobno opremljanje šole z učno in informacijsko tehnologijo

usklajeno delovanje kolektiva navznoter in navzven

ohranjanje koristnih in dobro zasnovanih projektov

Kolektiv OŠ dr. Antona Debeljaka se bo trudil uresničiti vse zastavljene cilje in korektno izpeljati naloge LDN v celoti.

OSNOVNI PODATKI O ŠOLI

Ime in sedež:

Osnovna šola dr. Antona Debeljaka Loški Potok

Hrib - Loški Potok 101,

1318 Loški Potok

Telefon tajništvo – hišna centrala:	01 836-70-10
Telefon ravnatelj:	01 837-21-91
Fax:	01 836-72-53

Neposredne telefonske številke:

Tajništvo:	01 837-21-92
Računovodstvo:	01 837-21-93
Zbornica:	01 837-21-94
Vrtec:	01 837-21-95
Kuhinja:	01 837-21-96
Hišnik:	01 837-21-97
Knjižnica:	01 837-21-98
Šolska svetovalna služba – šolski pedagog:	01 837-21-99
Kabinet matematika, fizika, naravoslovje, ..:	01 837-21-90

E-mail šola:

group1.osljlopo@guest.arnes.si

E-mail ravnatelj:

janez.mihelic@guest.arnes.si

Internet:

http://www2.arnes.si/~osljlopo1s/

http://www.os-loskipotok.si

Telefon podružnična šola Podpreska:

01 836-81-28

S svojo vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno dejavnostjo uresničuje in zagotavlja potrebe po osnovnošolskem izobraževanju in vzgoji in varstvu predšolskih otrok na območju, za katero je ustanovljena.

Ustanovitelj:

Občina Loški Potok

Hrib 17, 1318 Loški Potok

Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole

dr. Antona Debeljaka Loški Potok (Ur. list RS, št. 41/97, 31/98).

Šolski (vzgojno-varstveni) okoliš osnovne šole tvorijo naslednja naselja:

Črni Potok pri Dragi, Draga, Hrib - Loški Potok, Lazec, Mali Log, Novi Kot, Podplanina, Podpreska, Pungert, Retje, Srednja vas - Loški Potok, Srednja vas pri Dragi, Stari Kot, Šegova vas, Trava, Travnik.

Opredelitev šolskega prostora,

določenega z aktom o ustanovitvi, v okviru katerega Osnovna šola dr. Antona Debeljaka prevzema odgovornost za izvajanje vzgojno-varstvenega in vzgojno-izobraževalnega programa za vse otroke, živeče na teritoriju občine Loški Potok.

Šola razpolaga z naslednjim šolskim prostorom:

Osrednja šolska zgradba s telovadnico, prostori vzgojno-varstvene enote, otroško igrišče pred šolo in šolsko športno igrišče na Hribu v Loškem Potoku. Tu je na razpolago 13 učilnic: skupen prostor za 1. triletje, zbornica, knjižnica, velik večnamenski prostor v drugem nadstropju, ki lahko služi različnim namenom, telovadnica, šolska kuhinja z jedilnico, 9 kabinetov, od katerih se vsaj trije lahko uporabljajo kot male učilnice, upravni prostori, garderobe ter dve igralnici za potrebe VVE (cca 2900 m² pokritih uporabnih površin).

Zgradba podružnične šole Podpreska. Tam sta na razpolago 2 manjši učilnici za organizacijo kombiniranega pouka, zbornica z manjšo knjižnico, šolska kuhinja z jedilnico in ena igralnica za potrebe VVE (cca 225 m² pokritih uporabnih površin).

ORGANIZACIJA DELA ŠOLE

Osnovna šola je organizirana kot samostojna popolna osnovna šola, ki ima v svoji sestavi tudi:

vzgojno-varstveno enoto Loški Potok (dva oddelka),

podružnično šolo Podpreska (en kombiniran oddelek) in vzgojno-varstveno enoto Podpreska (en kombiniran oddelek).

Šola izvaja obvezni in razširjeni osnovnošolski osemletni in devetletni program in vzgojo predšolskih otrok.

Ravnatelj

organizira, vodi in predstavlja šolo in vrtec ter opravlja tudi naslednje naloge:

načrtuje in vodi delo šole in vrtca,

pripravlja program razvoja šole in vrtca,

pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,

je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev,

vodi delo vzgojiteljskega in učiteljskega zbora,

oblikuje predlog nadstandardnih programov,

spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,

organizira mentorstvo za pripravnike,

prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev in učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,

predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,

odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,

skrbi za sodelovanje šole s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),

obvešča starše o delu šole in vrtca in o spremembah pravic in obveznosti učencev,

spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev,

zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,

odloča o vzgojnih ukrepih,

določa sistemizacijo delovnih mest,

odloča o sklepanju delovnih razmerij,

skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in

opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Tajništvo šole

Računovostvo šole

Svetovalna služba

šolski pedagog

Gostujoči strokovni delavci – mobilna služba

gostujoča logopedska služba (1 x tedensko)

gostujoča defektološka služba

Šolska knjižnica

Šolska kuhinja

pripravlja obroke hrane za učence, predšolske otroke, delavce šole in zainteresirane občane

Vrtec pri osnovni šoli

Podružnica Podpreska

ORGANI UPRAVLJANJA

Ravnatelj

Janez Mihelič, prof., svetovalec

Svet šole

je sestavljen iz 11 članov:

predstavniki ustanovitelja so:

- Marko Lavrič, predsednik sveta zavoda

- Janko Debeljak

- Ivanka Novak

predstavniki staršev so:

- Janez Kordiš

- Tanja Pugelj

- Ivanka Ruparčič

predstavniki delavcev šole so:

- Mira Krže

- Marija Montanič

- Andreja Bartol

- Marija Košir

- Vesna Mikolič

Pristojnosti sveta šole so opredeljene z odlokom o ustanovitvi:

imenuje in razrešuje ravnatelja,

sprejema program razvoja šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi

uresničitvi,

odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,

obravnava poročilo o vzgojni oz. izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,

o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim oz. izobraževalnim delom,

opravlja druge naloge, določene z zakonom in odlokom o ustanovitvi.

Svet staršev

sestavljajo starši, ki so izvoljeni na prvih roditeljskih sestankih posameznih razredov in oddelkov vrtca naše šole.

Pristojnosti sveta staršev:

predlaga in daje soglasje k nadstandardnemu programu,

daje mnenje k predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu,

razpravlja o vzgojno-izobraževalni problematiki,

opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

STROKOVNI ORGANI ŠOLE

Učiteljski in vzgojiteljski zbor šole

sestavljajo vsi strokovni delavci šole in vrtca. Učiteljski in vzgojiteljski zbor šole razpravlja o problematiki na svojih pedagoških konferencah, ki jih sklicuje ravnatelj, ki vodi učiteljski in vzgojiteljski zbor.

Učiteljski in vzgojiteljski zbor:

obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom,

daje mnenje o letnem delovnem načrtu,

predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,

odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,

daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,

odloča o vzgojnih ukrepih in

opravlja druge naloge v skladu z veljavno zakonodajo.

Oddelčni učiteljski zbor

sestavljajo učitelji, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku, po potrebi pa sodelujejo pri delu oddelčnega učiteljskega zbora tudi svetovalni in drugi strokovni delavci.

Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Razrednik

vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z veljavno zakonodajo.

Strokovni aktivi

Strokovni aktiv v šoli sestavljajo učitelji istih predmetnih področij.

Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev in učencev ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.

PROGRAM DEJAVNOSTI, KI JIH ŠOLA IZVAJA

Šola izvaja program osemletnega in devetletnega šolanja ter program predšolske vzgoje.

PREDMETNIK OSNOVNE ŠOLE - OSEMLETKA

Tedensko in letno število ur pouka

RAZREDNA STOPNJA

A. Nacionalni program

Razred	1. r*		2. r.*		3. r*		4. r
Predmet	ted.	let.	ted.	let.	ted.	let.	ted.	let.
Slov. j.	5	175	5	175	5	175	5	175
Likov. v.	2	70	2	70	2	70	2	70
Glas. v.	1	35	1	35	2	70	2	70
SND	3	105	3	105	3	105
SD							3	105
SN							2	70
Matematika	5	175	5	175	5	175	5	175
Športna v.	3	105	3	105	3	105	3	105
Dop. p.	1	35	1	35	1	35	1	35
Dod. p.	1	35	1	35	1	35	1	35

Kult. dn.	4 dni	16	3 dni	12	4 dni	16	3 dni	12
Nar. dn.	3 dni	12	4 dni	16	3 dni	12	4 dni	16
Šport. dn.	4 dni	16	4 dni	16	4 dni	16	4 dni	16

Ekskurzije	1 dan	8	1 dan	8	1 dan	8	1 dan	8

Delov. akcije	3 dni	12	3 dni	12	3 dni	12	3 dni	12

B. Dogovorjeni program

Interesn. dej.	1	35	1	35	1	35	1	35
OPB_1 (1 – 4)	25	825	25	825	22,5	787,5	22,5	787,5
OPB_2 (1 – 2)	10	350	10	350	12,5	437,5	12,5	437,5
Jutr. varstvo	5	175	0		5	175	5	175

C. Tedenska obveznost učenca na razredni stopnji

Razred	1.	2.	3.	4.
Število predmetov	6	6	6	7
Tedensko ur	19	19	20	21

* (S šolskim letom 2007/2008 predmetnika za prvi, drugi, tretji in četrti razred osemletke, ki so v zgornjih stolpcih označeni s sivino, ne izvajamo več).

PREDMETNA STOPNJA

A. Nacionalni program:

Razred	5. r.		6.r*.		7. r.*		8. r.*
Predmet	let.	ted.	ted.	let.	ted.	let.	ted.	let.
Slov. j.	175	5	4	140	4	132	4	128
Tuji jezik	105	3	3	105	3	99	3	96
Likov. vzg.	70	2	2	70	1	33	1	32
Glas. vzg.	35	1	1	35	1	33	1	32
SND
SD	70	2
SN	70	2
Biologija			2	70	2	66	1.5	48
Zemljepis			2	70	2	66	1.5	48
Zgodovina			2	70	2	66	2	64
Matematika	140	4	4	140	4	132	4	128
Fizika					2	66	2	64
Kemija					2	66	2	64
Tehn. vzg.	35	1	2	70	1	33	2	64
Gospodinj.	35	1	1	35	0.9	29.7	0.9	28.8
Šport. vzg.	105	3	3	105	2	66	2	64
Etika					1	33	1	32
Tečaj P. P.					0.9	29.7
Tečaj obr.							0.3	9.6
Dop. p.	35	1	1	35	1	33	1	32
Dod. p.	35	1	1	35	1	33	1	32

Kult. dn.	4 dni	16	3 dni	12	4 dni	16	3 dni	12
Nar. dn.	3 dni	12	4 dni	16	3 dni	12	4 dni	16
Šport. dn.	4 dni	16	4 dni	16	4 dni	16	4 dni	16

Ekskurzije	2 dni	16	2 dni	16	2 dni	16	2 dni	16

Del. akcije	3 dni	12	3 dni	12	3 dni	12	3 dni	12

B. Dogovorjeni program

Interesne de.	1.5	57	1.5	57	1.5	57	1.5	57
Nemški j.	2	75	2	70	2	66	2	64
Jut. varstvo	5	175	5	175	5	165	5	160

C. Tedenska obveznost učenca na predmetni stopnji

Razred	5.	6.	7.	8.
Število predmetov	10	11	11	13
Tedensko ur	23	26	28	28

* (S šolskim letom 2007/2008 predmetnika za šesti, sedmi in osmi razred osemletke, ki je v zgornjih stolpcih označen s sivino, ne izvajamo več. Prilagojen predmetnik za osemletno osnovno šolo tako izvajamo samo še v 5. razredu.)

PREDMETNIK OSNOVNE ŠOLE - DEVETLETKA

OBVEZNI PROGRAM

Predmeti/ število ur tedensko	1.r.	2.r.	3.r.	4.r.	5.r.	6.r.	7.r.	8.r.	9.r.	Skupaj ur
SLOVENŠČINA	6	7	7	5	5	5	4	3,5	4,5	1631,5
MATEMATIKA	4	4	5	5	4	4	4	4	4	1318,0
TUJI JEZIK				2	3	4	4	3	3	656,0
LIKOVNA VZGOJA	2	2	2	2	2	1	1	1	1	487,0
GLASBENA VZGOJA	2	2	2	1,5	1,5	1	1	1	1	452,0
DRUŽBA				2	3					175,0
GEOGRAFIJA						1	2	1,5	2	221,5
ZGODOVINA						1	2	2	2	239,0
DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN ETIKA							1	1		70,0
SPOZNAVANJE OKOLJA	3	3	3							315,0
FIZIKA								2	2	134,0
KEMIJA								2	2	134,0
BIOLOGIJA								1,5	2	116,5
NARAVOSLOVJE						2	3			175,0
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA				3	3					210,0
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA						2	1	1		140,0
GOSPODINJSTVO					1	1,5				87,5
ŠPORTNA VZGOJA	3	3	3	3	3	3	2	2	2	834,0
PREDMET 1							2/1	2/1	2/1	204,0
PREDMET 2							1	1	1	102,0
PREDMET 3							1	1	1	102,0
ODDELČNA SKUPNOST				0,5	0,5	0,5	0,5	0,5	0,5	103,5
SKUPAJ VSEH UR										7907,5

Število predmetov	6	6	6	8	9	11	14	16	14
Število ur tedensko	20	21	22	24	26	26	29,5	30	30
Število tednov pouka	35	35	35	35	35	35	35	35	32

Dnevi dejavnosti/ število dni letno										Skupaj ur
KULTURNI DNEVI	4	4	4	3	3	3	3	3	3	150,0
NARAVOSLOVNI DNEVI	3	3	3	3	3	3	3	3	3	135,0
TEHNIŠKI DNEVI	3	3	3	4	4	4	4	4	4	165,0
ŠPORTNI DNEVI	5	5	5	5	5	5	5	5	5	225,0
SKUPAJ VSEH UR										675,0
Število tednov dejavnosti	3	3	3	3	3	3	3	3	3

RAZŠIRJENI PROGRAM

DODATNA POMOČ OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI	0,5	0,5	0,5	0,5	0,5	0,5	0,5	0,5	0,5
DOPOLNILNI IN DODATNI POUK	1	1	1	1	1	1	1	1	1
INTERESNE DEJAVNOSTI	2	2	2	2	2	2	2	2	2
PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO
ŠOLA V NARAVI

NOVOSTI IN SPREMEMBE, KI JIH PRINAŠA 9-LETNA OSNOVNA ŠOLA

Otroci so pri vstopu v šolo (tako kot v večini držav z visoko razvitim šolskim sistemom) stari približno od 5 let in 8 mesecev do 6 let in 8 mesecev.

Učenci imajo v 1. razredu osnovne šole pri polovici ur pouka dodatno učiteljico, ki bo praviloma vzgojiteljica predšolskih otrok, če je v razredu 15–23 otrok. Ista učiteljica bo spremljala učence skozi celo prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (prva tri leta osnovne šole).

Znanje učencev se v celotnem prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ocenjuje opisno.

Za vse predmete v 1. razredu so sprejeti novi učni načrti, ki upoštevajo razvojno stopnjo učencev in način učenja, primeren za otroke pri 6-ih letih starosti. Pomembni standardi znanja, kot npr. pisanje, branje, so naravnani na postopno in temeljito, pa tudi individualno pridobivanje znanja, kar pomeni, da je doseganje ciljev razdeljeno na celo prvo triletje (seveda za tiste učence, ki tak tempo potrebujejo).

Za vse predmete v 9-letni OŠ so sprejeti novi ali prenovljeni učni načrti. V njih so predvsem posodobljeni cilji oziroma vsebine. Učni načrti so razbremenjeni odvečnih vsebin in potrebnih podatkov, cilji pa so oblikovani tako, da posegajo na različna področja otrokovega razvoja – od čustvenega, preko socialnega, spoznavnega, gibalnega in moralnega. Poseben poudarek velja medpredmetni povezanosti – interdisciplinarnosti.

V nove učne načrte so vgrajene različne metode in oblike poučevanja, ki naredijo pouk bolj raznolik in zanimiv, hkrati pa vključujejo metode in oblike poučevanja, ki so še posebej primerne za mlajše učence. Tudi v učnih načrtih za učence višjih razredov je še posebej velik poudarek na eksperimentalnem in problemskem učenju.

Učni načrti so pripravljeni tako, da naj bi ostalo učiteljem in učencem dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje snovi, za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja; več časa torej za pogovore in vzpostavljanje pristnejšega stika med učiteljem in učencem (večja vzgojna vloga učitelja).

Učenci začnejo z učenjem tujega jezika v četrtem razredu, torej pri približno 10-ih letih, drugi tuji jezik pa si lahko izberejo v zadnjih treh letih kot izbirni predmet.

Spremembe Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 60 in 63/06) določajo, da je nacionalno preverjanje znanja (NPZ) ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja za učence prostovoljno, NPZ ob koncu tretjega obdobja pa obvezno. Ob koncu prvega obdobja NPZ ni. Učenci po drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju opravljajo NPZ iz istih predmetov kot doslej (slovenščina, matematika in tuji jezik). Po tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev preverja iz slovenščine, matematike ter tretjega predmeta, ki ga po predhodni pridobitvi mnenja pristojnega strokovnega organa po novem določi minister v mesecu marcu za tekoče šolsko leto.

Državna komisija najkasneje v mesecu juniju predlaga ministru seznam predmetov za določitev tretjega predmeta pri nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu za naslednje šolsko leto. Predmete določi minister s sklepom.

Sklep o izboru največ štirih predmetov za določitev tretjega predmeta, iz katerega bodo učenci 9. razreda osnovne šole opravljali nacionalno preverjanje znanja v šolskem letu 2007/2008, je minister izdal prvi šolski dan 03. 09. 2007.

Izbrani predmetii za določitev tretjega predmeta, iz katerega bodo učenci 9. razreda osnovne šole opravljali NPZ v šolskem letu 2007/2008, so naslednji:

geografija,
fizika,
zgodovina in
tehnika in tehnologija.

Najkasneje v mesecu februarju tekočega šolskega leta državni izpitni center pripravi ministru predlog seznama osnovnih šol, v katerih se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja iz določenega tretjega predmeta v 9. razredu

Dosežki NPZ so dodatna informacija o znanju učencev. Učenec uspešno konča 9. razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda.

Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija).
V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenskem jeziku ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira kot nivojski pouk (fleksibilna diferenciacija).
V 8. in 9. razredu se pri slovenščini ter pri matematiki in tujem jeziku pouk lahko organizira:
    – z razporeditvijo učencev v učne skupine,
    – s hkratnim poučevanjem dveh učiteljev,
    – kot nivojski pouk,
    – kot kombinacija oblik diferenciacije iz prejšnjih alinej tega odstavka.

Obseg ur, namenjenih izvajanju diferenciacije v 8. in 9. razredu, mora biti enak, ne glede na to, katera oblika diferenciacije se izvaja.
Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, pri pouku poteka samo notranja diferenciacija.
Odločitev o izvajanju oblik diferenciacije pri slovenščini ter pri matematiki in tujem jeziku v drugem in tretjem obdobju na predlog ravnatelja sprejme svet šole praviloma za eno šolsko leto. Pred odločitvijo svet šole pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.
Nivojski pouk poteka na dveh ali več ravneh zahtevnosti.
Podrobnejše pogoje za izvajanje diferenciacije pri pouku predpiše minister.

Podaljšano bivanje bomo organizirati do 5. razreda devetletke.

V devetletni program OŠ se bodo v skladu z odločbo o usmeritvi vključevali tudi otroci s posebnimi potrebami.

V zadnjem triletju si otrok sam izbere dva ali tri izbirne predmete, glede na svoje sposobnosti, interese in pričakovanja. Iz ponudbe šole si mora izbrati vsaj en predmet iz naravoslovno-matematičnega sklopa in vsaj en predmet iz družboslovno humanističnega sklopa.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

(Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli)

Ločimo med preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Preverjanje je namenjeno ugotavljanju učenčevega predznanja, razumevanju obravnavanih vsebin itd., ocenjevanje pa vrednotenju doseženega znanja po predhodnem preverjanju učnih vsebin. Postopki ocenjevanja bodo individualni ali skupinski. Ocenjeni bodo učenčevi ustni odgovori, pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev.

Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje.
Znanje učencev se pri vsakem predmetu oceni najmanj trikrat v posameznem ocenjevalnem obdobju. Najmanj ena ocena v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj tri ocene v šolskem letu ne smejo biti pridobljene na podlagi pisnih izdelkov.
Pri predmetih, za katere je s predmetnikom določena največ ena ura tedensko, se znanje učencev oceni najmanj enkrat v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer ne sme biti večina ocen pridobljenih na podlagi pisnih izdelkov.

Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.

Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja. V tem primeru mora biti med pisanjem drugega in tretjega pisnega izdelka en dan presledka.

Deset delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru, če gre za ponovitev ocenjevanja.

– učenec, ki doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno prav dobro (4)

– učenec, ki doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno odlično (5).

Ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja bodo starši pisno obveščeni o učenčevem učnem uspehu. Podrobnosti navajajo Šolska pravila v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja.

Učenci bodo v 1. razredu devetletke opisno ocenjeni. Opisno ocenjevanje je uvedeno v celotno 1. triado šolanja.

Kaj je opisno ocenjevanje?

To je oblika ocenjevanja, pri kateri se otrokovo znanje ali pomanjkljivost opiše z besedami v enem ali več stavkih.

Kaj spremljamo pri otroku?

vedoželjnost,

prožnost mišljenja,

poznavanje in uporabo pojmov,

spretnost, sposobnost,

napredek pri delu,

način dela, pripravo,

hitrost, delavnost,

okoliščine, ki ga motivirajo ali demotivirajo,

stališča do sebe (samozaupanje, samozavedanje, samodisciplina),

stališča do drugih (poštenost, vedenje, plašnost, brezčutnost, uslužnost, popustljivost, pomoč).

Pozitivne lastnosti opisnega ocenjevanja

otrok ne tekmuje z drugimi,

vsak je uspešen vsaj na enem področju,

vsak napreduje po svojih zmožnostih,

delo v razredu je bolj sproščeno,

boljši vpogled v znanje,

starši ne pritiskajo na otroka, da mora dobiti boljšo oceno,

prijeten občutek učitelja ob koncu šolskega leta, da otroci niso prizadeti.

Problemi in težave

skrb za realnost opisne ocene,

težji opis pri vzgojnih predmetih,

osveščanje staršev, ki bolj cenijo številčne ocene (zlasti tisti, ki bi radi videli same "petke"),

pomanjkanje časa za sprotne zapise med poukom (kadar bosta v razredu učiteljica in vzgojiteljica, bo tudi za opisno beleženje več časa, zlasti za načrtno opazovanje otroka).

Zavedati se moramo, da opisno ocenjevanje ne pomeni šole brez ocen. Če si to razlagamo tako, potem se ne opravlja funkcija preverjanja in ne ocenjevanja. Zato mora biti opisno ocenjevanje zanesljivo, skrbno pretehtano, da se vsak uspeh dejansko tudi zabeleži. Pri otroku naj bi iskali znanje in ne neznanja.

Če starši redno prihajajo v šolo, potem tudi zapis na koncu šolskega leta ne predstavlja nič obremenilnega, saj je vsak otrok individualen in zato neprimerljiv z drugimi.

»Tisti, ki se hočejo kaj naučiti, niso nikdar brezposelni.«

(Montesquie)

PRIKAZ ORGANIZIRANJA ŠOLSKEGA IN VZGOJNO-VARSTVENEGA DELA

DELAVCI ŠOLE:

razred	učitelj	št. učencev	dečki	deklice
1.r_9	Mojca Kebe, razredni učitelj, mentor Marija Montanič, dipl.vzg.predšol.otrok, mentor	15	8	7
2.r_9	Anita M. Turk, prof. razrednega pouka, mentor	17	8	9
3.r_9	Almira Levstek, razredni učitelj, mentor	16	9	7
4.r_9	Renata Peterlin, prof. razrednega pouka	18	7	11
5.r_9	Helena Nosan, prof. razrednega pouka, mentor	11	6	5
Razredna stopnja		77	38	39

5. r_8	Mira Krže, predmetni učitelj, svetovalec	18	8	10
7. r_9	Marija Potisek, predmetni učitelj, svetovalec	20	11	9
8. r_9	Peter Karpov, profesor, mentor	17	12	5
9. r_9	Marija Košir, predmetni učitelj, svetovalec	27	15	12
Predmetna stopnja		82	46	36
SKUPAJ		159	84	75

Ostali učitelji:

Zvonka Košmrlj, predmetni učitelj, mentor

Bogdana Mohar, profesor, svetovalec

Marjanca Tratnik Rus, profesor, mentor

Jože Lovka, absolvent FF

David Kovačič, profesor

Jože Zidar, absolvent PF

Helena Rant - Malnar

Šolsko svetovalno delo – šolski pedagog:

Alenka Mlakar, prof. pedagogike, mentor

PODRUŽNICA PODPRESKA
razred	učitelj	št. učencev	dečki	deklice
2., 3.	Alenka Kalič, razredni učitelj, mentor	6	5	1
SKUPAJ		6	5	1

VAROVANCI VVE – LOŠKI POTOK
1 – 2 let	Vanja Gregorič, vzgojitelj predšolskih otrok *	9	6	3
1 – 6 let	Jožica Lavrič, vzgojitelj predšolskih otrok, mentor	16	7	9
3 – 6 let	Andreja Car, vzgojitelj predšolskih otrok, mentor	21	13	8
SKUPAJ		46	26	20

Tatjana Lavrič, pomočnica vzgojiteljice (skupina 1–2 let)

Andreja Bartol, pomočnica vzgojiteljice (skupina 3–6)

Tjaša Janežič, pomočnica vzgojiteljice (skupina 1–6)

* oddelek bo odprt s 01. 10. 2007

VAROVANCI VVE – PODPRESKA
1 – 6 let	Vesna Mikolič, vzgojitelj predšolskih otrok	6	4	2

Ostali delavci šole:

Anica Debeljak, računovodja

Cvetka Debeljak, tajnica

Jadranka Benčina, kuharica

Ana Suljić, pomočnica kuharice

Marija Klepac, pomočnica vzgojiteljice, kuharica, snažilka - podružnica Podpreska

Stane Mišič, hišnik

Število oddelkov, učencev:

Razred	Število oddelkov	Število učencev
1. r. devetletke	1	15
2. r. devetletke	1	17
3. r. devetletke	1	16
4. r. devetletke	1	18
5. r. osemletke	1	18
5. r. devetletke	1	11
7. r. devetletke	1	20
8. r. devetletke	1	17
9. r. devetletke	1	27
Skupaj:	9	159

Podružnica Podpreska

Razred	Število oddelkov	Število učencev
2., 3. r._9	1	6
Skupaj:	1	6

Število varovancev v enoti vrtca:

Oddelek	Število oddelkov	Število varovancev
vrtec 1-2	1	9
vrtec 3–6	1	21
vrtec 1–6	1	16
Skupaj:	3	46

Enota Podpreska

vrtec 1–6	1	6
Skupaj:	1	6

»V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici.«

(Ljudska modrost)

ŠOLSKI KOLEDAR ZA LETO 2007/2008

Časovni razpored

1. ocenjevalno obdobje
od 3. septembra do 31. januarja	96 dni
2. ocenjevalno obdobje
od 1. februarja do 24. junija (1. do 8. razred)	92 dni
od 1. februarja do 13. junija (9. razred)	85 dni
Skupaj (od 1. do 8. razreda)	188 dni
Skupaj (9. razred)	181 dni

Počitnice, prazniki, prosti dnevi

od 29. oktobra do 2. novembra 2007 – jesenske počitnice

od 24. decembra 2007 do 2. januarja 2008 – novoletne počitnice

8. februar 2008 – slovenski kulturni praznik

od 18. februarja do 22. februarja 2008 – zimske počitnice

24. marec 2008 – velikonočni ponedeljek

od 28. aprila do 02. maja 2008 – prvomajske počitnice

od 25. junija do 31. avgusta 2008 – letne počitnice

Načini preverjanja znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij

Nacionalno preverjanje znanja se opravlja pisno. Učenec ga opravlja v šoli, v katero je vključen. Opravljajo ga vsi prijavljeni učenci 6. razreda in vsi učenci 9. razreda v Republiki Sloveniji na isti dan ob isti uri.

Na isti dan učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja le iz enega predmeta.

Nacionalno preverjanje znanja pri posameznem predmetu traja najmanj 45 in največ 90 minut.

Za učence, ki se izobražujejo na domu, veljajo enaka določila glede načina in trajanja nacionalnega preverjanja znanja kot za druge učence.

Za učence s posebnimi potrebami, učence v bolnišničnih oddelkih ter učence s poškodbami se trajanje izvedbe nacionalnega preverjanja določi z izvedbenimi navodili.

Nacionalno preverjanje znanja se izvede praviloma v mesecu maju.

Učenci 9. razreda, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov v rednem roku ne morejo udeležiti nacionalnega preverjanja znanja, imajo pravico do opravljanja nacionalnega preverjanja znanja v naknadnem roku, praviloma v mesecu juniju.

Datume za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja ter datum objave tretjega predmeta za vsako šolsko leto določi minister s podrobnejšimi navodili o šolskem koledarju.

Roki nacionalnega preverjanja znanja (NPZ)

Redni rok:

6. maj 2008 (torek) slovenščina

7. maj 2008 (sreda) tretji predmet, ki ga bo določil minister 15. marca

12. maj 2008 (ponedeljek) matematika

Naknadni rok:

samo za učence 9. razreda, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov niso mogli udeležiti NPZ v rednem roku

29. maj 2008 (četrtek) slovenščina

30. maj 2008 (petek) tretji predmet, ki ga bo določil minister 15.marca

2. junij 2008 (ponedeljek) matematika

Roki za razredne in popravne izpite

16.–27. junij 2008 – prvi rok za razredne in popravne izpite za učence 9. razreda

26. junij – 9. julij 2008 – prvi rok za razredne in popravne izpite za učence ostalih razredov

18. – 29. avgust – naknadni rok za popravne in razredne izpite

POUK

Pouk bo potekal v eni izmeni s pričetkom ob 08.⁰⁰, predure ob 7.¹⁰ uri (Podpreska ob 07.³⁰ uri), zaključek med 13.¹⁰ in 15.⁰⁰ uro.

Urnik zvonjenja za učence od 1. do 4. razreda (devetletka in osemletka)

Ura	Trajanje	Komentar
0.	7.¹⁰ – 7.⁵⁵	predura
1.	8.⁰⁰ – 8.⁴⁵
	8.⁴⁵ – 9.⁰⁵	odmor za malico
2.	9.⁰⁵ – 9.⁵⁰
3.	9.⁵⁵ – 10.⁴⁰
4.	10.⁴⁵ – 11.³⁰
5.	11.³⁵ – 12.²⁰
6.	12.²⁵ – 13.¹⁰
	13.¹⁰ – 13.²⁵	odmor za kosilo
7.	13.²⁵ – 14.¹⁰
8.	14.¹⁵ – 15.⁰⁰

Urnik zvonjenja za učence od 5. do 9. razreda (devetletka in osemletka)

Ura	Trajanje	Komentar
0.	7.¹⁰ – 7.⁵⁵	predura
1.	8.⁰⁰ – 8.⁴⁵
2.	8.⁵⁵ – 9.³⁵
	9.³⁵ – 9.⁵⁵	odmor za malico
3.	9.⁵⁵ – 10.⁴⁰
4.	10.⁴⁵ – 11.³⁰
5.	11.³⁵ – 12.²⁰
6.	12.²⁵ – 13.¹⁰
	13.¹⁰ – 13.²⁵	odmor za kosilo
7.	13.²⁵ – 14.¹⁰
8.	14.¹⁵ – 15.⁰⁰

Za učence, ki so oddaljeni več kot 4 km, bo zagotovljen prevoz: prihod avtobusa iz Drage ob 7.⁰⁰, iz Malega Loga ob 7.⁰⁵ uri,

odhod v smeri Mali Log vsak dan ob 13.³⁰

odhod v smeri Mali Log tudi ob 14.¹⁵ (ponedeljek, vsak drugi torek, sreda in petek) oziroma ob 15.⁰⁵ (vsak drugi torek in četrtek)

odhod v smeri Draga ob 14.²⁵ (ponedeljek, vsak drugi torek, sreda in petek) oziroma ob 15.¹⁵ (vsak drugi torek in četrtek)

glede na dejavnosti, ki se bodo v šoli izvajale, se lahko urnik odhodov avtobusa tudi spremeni. Starši in učenci boste o tem sproti obveščeni.

DIFERENCIACIJA PRI POUKU

Fleksibilna diferenciacija v 7. razredu

Pouk slovenščine in tujega jezika (angleščine) bo potekal na različnih zahtevnostnih ravneh, vendar največ eno uro na teden (utrjevanje ali nadgrajevanje snovi). Preostale tri ure poteka pouk v matičnem oddelku. Delitev učencev v skupine poteka z namenom, da bi se čim bolj približali individualnim potrebam učencev in učenje prilagajali posameznikom glede na njihove zmožnosti, sposobnosti, interese in znanje. Učenci se odločijo za zahtevnostno raven ob pomoči staršev, učiteljev in svetovalne službe.

Pri angleščini in slovenščini bomo v 7. razredu oblikovali dve skupini za delo na treh ravneh zahtevnosti:

kombinirana skupina za prvo in drugo raven zahtevnosti in
skupina za tretjo raven

Za fleksibilno diferenciacijo (za pouk na treh ravneh zahtevnosti) bomo pri angleščini in slovenščini namenili 35 ur od skupnih 140 načrtovanih ur. (Izvajalki: Marjanca T. Rus in Bogdana Mohar)

Pri matematiki v 7. razredu fleksibilne diferencijacije v šolskem letu 2007/08 ne bomo izvajali.

Delna zunanja diferenciacija v 8. in 9. razredu

Pouk slovenščine, matematike in tujega jezika poteka vse šolsko leto v ločenih skupinah. V njih se zberejo učenci s podobnim predznanjem in sposobnostmi. Pouk vseh drugih predmetov pa poteka v matičnem oddelku, skupaj z vsemi sošolci. Prednosti takega pouka: prilagojene oblike in metode dela, več časa za utrjevanje in nadgrajevanje, dodatni in dopolnilni pouk ni več potreben v tolikšni meri kot v osemletni osnovni šoli, delo poteka v manjših skupinah.

Učenec lahko po posvetovanju z učitelji, šolsko svetovalno službo in s starši spremeni raven zahtevnosti pri nivojskem pouku in svojo odločitev o tem sporoči na obrazcu, predpisanem s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v devetletni osnovni šoli.

Pri matematiki bomo v 8. razredu oblikovali dve heterogeni skupini, ki bosta oblikovani po kriterijih običajne normalizacije oblikovanja skupin.

Pri angleščini in slovenščini bomo v 8. in 9. razredu oblikovali po dve skupini za delo na treh ravneh zahtevnosti:

kombinirana skupina za prvo in drugo raven zahtevnosti in
skupina za tretjo raven

Pri matematiki bomo v 9. razredu oblikovali po dve skupini za delo na treh ravneh zahtevnosti:

kombinirana skupina za prvo raven zahtevnosti in
skupina za drugo in tretjo raven zahtevnosti

Nivojski pouk na vseh treh ravneh bo pri slovenščini izvajala Bogdana Mohar, pri angleščini Marjanca T. Rus, pri matematiki pa bosta nivojski pouk izvajala Mira Krže in Jože Zidar.

IZBIRNI PREDMETI

V šolskem letu 2007/2008 bomo v 7., 8. in 9. razredu devetletke izvajali tudi naslednje izbirne predmete, ki so si jih učenci, v soglasju s starši, izbrali iz predhodno ponujene širše ponudbe:

TIN1 – nemški jezik 1 (Zvonka Košmrlj)

TIN2 – nemški jezik 2 (Zvonka Košmrlj)

TIN3 – nemški jezik 3 (Zvonka Košmrlj)

LS2 – likovna snovanja 2 (David Kovačič)

LS3 – likovna snovanja 3 (David Kovačič)

ŠZZ – šport za zdravje (Peter Karpov)

IŠP – izbrani šport (Peter Karpov)

ROM – računalništvo – računalniška omrežja (Jože Zidar)

SPH – sodobna priprava hrane (Marija Potisek)

TVZ – turistična vzgoja (Marija Košir)

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

Šolski pedagog

Šola organizira v skladu s potrjeno sistemizacijo Ministrstva za šolstvo in šport šolsko svetovalno službo, ki jo opravlja šolski pedagog. Njegova osnovna naloga je svetovanje staršem, učencem in strokovnim delavcem. Skupaj z vodstvom in strokovnimi delavci šole sodeluje pri načrtovanju, spremljanju in vrednotenju razvoja šole. Opravlja tudi naloge poklicnega svetovanja in naloge individualne in skupinske pomoči otrokom s posebnimi potrebami.

Logopedska služba, ki je organizirana pri ZD Ribnica, deluje na šoli enkrat tedensko.

Mobilna – defektološka služba za pomoč otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ustrezno odločbo o usmeritvi.

ŠOLSKA KNJIŽNICA

Knjižnica zbira, hrani, strokovno obdeluje in izposoja knjižnično gradivo, namenjeno učencem in strokovnim delavcem šole. Knjižnica je odprta po posebnem urniku.

Učbeniški sklad

Že vrsto let imamo na šoli ustanovljen učbeniški sklad, iz katerega si lahko vsi učenci izposodijo učbenike za predpisano obrabnino. Učenci oziroma njihovi starši, ki obrabnine ne bi mogli poravnati, si lahko učbenike izposodijo brezplačno. Šolski učbeniški sklad vodi knjižničarka, pri razdeljevanju pa ji pomagajo razredniki in ostali učitelji šole. Učenci od 1. do 7. razreda si učbenike iz učbeniškega sklada izposodijo brez nadomestila.

PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO

Podaljšano bivanje bo organizirano za učence od 1. do 5. razreda v dveh skupinah med 11.30 in 15.35 uro (učenje, pisanje domačih nalog, interesne dejavnosti...). Skupini se združita v eno ob 14.15 uri.

OPB_1 ponedeljek – petek

ura	od	do
1.	11.30	12.20	OPB_1
2.	12.25	13.15	OPB_1
3.	13.20	14.10	OPB_1
4.	14.15	15.05	OPB_1
5.	15.10	15.35	OPB_1

OPB_2 ponedeljek, sreda, četrtek

ura	od	do
1.	11.30	12.20	OPB2
2.	12.25	13.15	OPB2
3.	13.20	14.10	OPB2
4.	14.15	15.05	OPB2

OPB_2 torek, petek

ura	od	do
1.	12.25	13.15	OPB2
2.	13.20	14.10	OPB2
3.	14.15	15.05	OPB2

OPB_1 traja 4,5 PU dnevno ali 22,5 ur tedensko.

OPB_2 traja 3 PU dnevno (torek, petek) oziroma 4 PU dnevno (ponedeljek, sreda, četrtek) ali 18 ur tedensko.

Za učence 1. in 2. razreda devetletke organiziramo jutranje varstvo od 7.⁰⁰ do 7.⁵⁵ v učilnici prvega razreda. Pred 7.⁰⁰ uro pa je po potrebi za prvošolce devetletkarje organizirano jutranje varstvo v enoti vrtca.

Jutranje varstvo in varstvo vozačev za učence od 2. do 5. r. devetletke izvaja dežurni učitelj od 7.⁰⁰ do 7.⁵⁵ v za to določeni učilnici. Organizirana je ena kombinirana skupina.

DODATNI IN DOPOLNILNI POUK, INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ

Ddodatni in dopolnilni pouk

Nadarjeni učenci in učenci z učnimi težavami bodo deležni dodatnega in dopolnilnega pouka ter raznih oblik individualne in skupinske pomoči. Individualno in skupinsko pomoč učencem izvaja šolski pedagog.

Dodatni in dopolnilni pouk bo organiziran pri pouku naslednjih predmetov:

slovenščina

matematika

fizika

angleški jezik

zgodovina

kemija

po potrebi – občasno – pa tudi iz drugih predmetov

INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ

Individualno in skupinsko pomoč za učence s posebnimi potrebami bodo v okviru predvidenih 0,5 ure na oddelek opravljali šolski pedagog, učitelj podaljšanega bivanja in posamezni učitelji.

Individualno pomoč za učence s posebnimi potrebami, ki jim je dodeljena z ustrezno odločbo od za to pristojne inštitucije, bodo izvajali:

Št.	Izvajalec	Predmet	Iz razredov	Ure
1.	Jože Zidar	MAT	7.A_9, 8.A_9, 9.A_9	8
2.	Mira Krže	MAT	7.A_9, 8.A_9, 9.A_9	6
3.	Bogdana Mohar	SLO	9.A_9	3
4.	Marjanca T.Rus	TJA	8.A_9, 9.A_9	2
5.	Zvonka Košmrlj	SLO	7.A_9, 8.A	2
6.	Alenka Mlakar (šolski pedagog)		3.A_9, 5.A_9,9.A_9	4
7.	Valerija ElHabaši		3.A_9, 5.A_8,9.A_9	6
	Skupaj:			31

ODDELČNA SKUPNOST

Oddelčno skupnost sestavljajo učenci enega oddelka, in sicer ima šola 10 oddelčnih skupnosti.

ŠOLSKA PREHRANA

Vsi učenci imajo možnost prejemati šolsko malico in šolsko kosilo. Kosilo se prične deliti ob 11.³⁰ uri. Med 13.¹⁰ in 13.²⁵ imamo poseben odmor za kosilo.

Na osnovni šoli dr. Antona Debeljaka in podružnici Podpreska obratuje šolska kuhinja, ki je namenjena prehrani učencev in učiteljev, pa tudi zunanjim gostom. Učencem v šolski kuhinji nudimo dopoldansko malico in kosilo. Prepričani smo, da boste svojemu otroku zagotovili vsaj en obrok šolske prehrane in mu tako omogočili nemoteno opravljanje šolskih dolžnosti.

Naročnik lahko do osme ure zjutraj prekliče naročilo za prehrano v kuhinjo ali na telefonsko številko 836–70–10, če bo učenec(ka) ta dan ali več dni odsoten(na) od šolskega dela zaradi razlogov, ki so opravičljivi. Prepozno odpovedani ali neodpovedani obroki se ne odštevajo in jih bo naročnik poravnal.

Za izredna kosila sprejemamo prijave vsak dan v šolski kuhinji med 7. in 8. uro.

Če starši zamudijo s plačilom prehrane en mesec, prejmejo ob naslednji položnici tudi opomin. Če v dveh mesecih (60 dni) niso poravnane vse obveznosti, se šolska prehrana učencu ukine do poravnave dolga.

Vaša plačila za šolsko prehrano predstavljajo več kot 95 % vseh sredstev, ki jih potrebujemo za pokrivanje stroškov prehrane, zato vas prosimo, da obveznost poravnate v roku, ki je naveden na položnici. Pri plačilu prehrane za naslednji mesec se obračunavajo odjave iz preteklega meseca.

Vprašanje regresiranja šolske prehrane urejajte pri razredniku, šolski svetovalni delavki in ravnatelju šole.

V skladu s Pravilnikom o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovni šoli (Ur. list RS, št. 34/04) in Postopki in kriteriji o subvencioniranju šolske prehrane učencev, ki jih je sprejel svet zavoda, lahko starši zaprosijo za subvencionirano malico, izjemoma pa tudi za subvencionirano šolsko kosilo. Obrazec za uveljavljanje subvencije starši lahko dobijo pri šolski pedagoginji.

SODELOVANJE S STARŠI

GOVORILNE URE

bodo vsako drugo sredo v mesecu od 14.⁰⁰ do 16.⁰⁰, razen v mesecu juniju, ko bodo govorilne ure prvo sredo, sicer pa:

10. oktobra	12. marca
14. novembra	09. aprila
12. decembra	14. maja
09. januarja	04. junija (prva sreda)
13. februarja - razredni roditeljski sestanki

Govorilne ure na podružnični šoli v Podpreski bodo vsak drugi četrtek v mesecu od 14.⁰⁰ do 16.⁰⁰, razen v mesecu juniju, ko bodo govorilne ure prvi četrtek.

Po predhodnem dogovoru s starši se lahko razredniki dogovorijo tudi za drugačen čas govorilnih ur.

Starši lahko dobijo informacije o napredovanju svojih otrok pri posameznem predmetu tudi v dopoldanskem času, zato vsi učitelji predvidijo eno uro v tednu, ko so dosegljivi za starše. Razredniki pisno obvestijo starše, kateri dan in uro v tednu se lahko individualno pogovorijo z učitelji posameznih predmetov.

RAZPORED INDIVIDUALNIH RAZGOVOROV ZA STARŠE V DOPOLDANSKEM ČASU

Razred	Ime in priimek učitelja	Dan	Ura
1.r_9	Mojca Kebe	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
1.r_9	Marija Montanič	torek	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
2.r_9	Anita Mate Turk	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
3.r_9	Almira Levstek	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
4.r_9	Renata Peterlin	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
5.r_8	Mira Krže	ponedeljek	2. (08.⁵⁰- 09.³⁵)
5.r_9	Helena Nosan	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
7.r_9	Marija Potisek	ponedeljek	3. (09.⁵⁵- 10.⁴⁰)
8.r_9	Peter Karpov	četrtek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
9.r_9	Marija Košir	sreda	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
	Marjanca Tratnik – Rus	ponedeljek	1. (08.⁰⁰- 08.⁴⁵)
	David Kovačič	torek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
	Bogdana Mohar	ponedeljek	1. (08.⁰⁰- 08.⁴⁵)
	Zvonka Košmrlj	ponedeljek	1. (08.⁰⁰- 08.⁴⁵)
	Jože Lovka	torek	3. (09.⁵⁵- 10.⁴⁰)
	Jože Zidar	torek	1. (08.⁰⁰- 08.⁴⁵)
	Alenka Mlakar	četrtek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
	Helena Rant - Malnar	sreda	6. (12.²⁵- 13.³⁰)

2.r_9, 3.r_9	Alenka Kalič	sreda	6. (11.⁵⁵-12.⁴⁰)

RAZPORED INDIVIDUALNIH RAZGOVOROV ZA UČENCE V DOPOLDANSKEM ČASU

Razred	Ime in priimek učitelja	Dan	Ura
1.r_9	Mojca Kebe	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
1.r_9	Marija Montanič	torek	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
2.r_9	Anita Mate Turk	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
3.r_9	Almira Levstek	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
4.r_9	Renata Peterlin	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
5.r_8	Mira Krže	torek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
5.r_9	Helena Nosan	sreda	5. (11.³⁵- 12.²⁰)
7.r_9	Marija Potisek	ponedeljek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
8.r_9	Peter Karpov	petek	3. (09.⁵⁵- 10.⁴⁰)
9.r_9	Marija Košir	četrtek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
	Marjanca Tratnik – Rus	torek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
	David Kovačič	petek	3. (09.⁵⁵- 10.⁴⁰)
	Bogdana Mohar	petek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
	Zvonka Košmrlj	ponedeljek	2. (08.⁵⁰- 09.³⁵)
	Jože Lovka	torek	4. (10.⁴⁵- 11.³⁰)
	Jože Zidar	torek	2. (08.⁵⁰- 09.³⁵)
	Alenka Mlakar	sreda	1. (08.⁰⁰- 08.⁴⁵)
	Helena Rant - Malnar	sreda	6. (12.²⁵- 13.³⁰)

2.r_9, 3.r_9	Alenka Kalič	torek	0. (6.⁴⁰- 7.²⁵)

Roditeljski sestanki

sreda, 19. septembra: skupni roditeljski sestanek: - predstavitev programa življenja in dela šole, predavanje za starše (Bogdan Žorž)

razredni roditeljski sestanki (najmanj trije v šolskem letu):

sreda, 19. septembra – po skupnem roditeljskem sestanku

sreda, 13. februarja – ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja na temo analiza vzgojno-izobraževalnega dela razreda

temo in čas tretjega roditeljskega sestanka določijo razredniki skupaj s šolsko svetovalno službo glede na potrebe razreda oziroma staršev

PONUDBA INTERESNIH DEJAVNOSTI

DEJAVNOST	MENTOR
Vesela šola	Zvonka Košmrlj
Cici Vesela šola	razredni učitelji
Računanje je igra	razredni učitelji
Bralna nalepka – značka (1.– 5.r_9)	razredni učitelji
Bralna značka (5. r./8)	Helena Nosan
Bralna značka (7.r_9, 8.r_9, 9.r_9)	Bogdana Mohar
Angleški krožek	Marjanca Tratnik – Rus
Nemška bralna značka	Zvonka Košmrlj
Dežela pravljic (1.r_9)	Mojca Kebe
Knjigobube (v oddeku OPB)	Marija Montanič
Pravljični krožek (2.r_9)	Anita M. Turk Almira Levstek
Pravljični krožek (3.r_9)	Almira Levstek
Športni krožek	Renata Peterlin
Kolesarski izpit	Helena Nosan
Ustvarjalne delavnice	Helena Nosan
Dramsko-recitatorski krožek	Bogdana Mohar
Literarni krožek	Bogdana Mohar
Krožek MČRK	Marija Potisek
Naravoslovni krožek	Marija Potisek
Matematični krožek	Mira Krže
Računalništvo	Jože Zidar
Foto krožek	Silvan Pipan
Likovni krožek	David Kovačič
Multimedijski krožek	David Kovačič
Smučarski teki	STK Olimpija
Športni krožek	Peter Karpov
Rokomet	Peter Karpov
OPZ	Marija Montanič
MPZ	Marija Montanič

Posamezna dejavnost se bo v šolskem letu izvajala v primeru zadostnega števila prijavljenih učencev.

ŠOLA V NARAVI

5. razred devetletke - poletna šola v naravi in tečaj plavanja

5. razred osemletke - zimska šola v naravi in tečaj smučanja

V skladu s Pravilnikom o subvencioniranju šole v naravi (Ur. list RS, št. 61/04) in Postopki in kriteriji za subvencioniranje šole v naravi, ki jih je sprejel svet zavoda, lahko starši zaprosijo za subvencioniranje stroškov šole v naravi. Ustrezen obrazec lahko starši dobijo pri šolski pedagoginji.

POSEBNE AKTIVNOSTI ŠOLE

odprti dan šole in vrtca, razstave izdelkov učencev

festival “Korajža velja”

prireditve za javnost (praznik občine Loški Potok - oktober, srečanje »potoških« pevskih zborov – 26. december, 8. februar - slovenski kulturni praznik, srečanje otroških pevskih zborov)

sodelovanje na kulturnih, športnih prireditvah v kraju in izven njega

VZGOJNI NAČRT

Preventivni zobozdravstveni program

Sistematski preventivni pregledi se izvajajo pri otrocih od 1. do 9. razreda. Zobozdravnik naredi pregled stanja zob.

Organizirana pa je tudi zdravstvena vzgoja v obliki predavanj, s preventivnimi temami, prilagojenimi starosti otrok (nega zob in ustne votline, zdrava prehrana …).

Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani

Tekmovanje poteka pod okriljem Stomatološke sekcije Slovenije.

Preventivna zaščita zob enkrat mesečno od drugega do četrtega razreda z aminfluoridom (v dogovoru s starši)

Preventivni pregledi šolskih otrok

1. razred: Sistematski pregled

Zdravstvena vzgoja: Osebna higiena in zdrav način življenja

3. razred: Sistematski pregled

Zdravstvena vzgoja: Koristne navade za zdravo življenje, pravilna drža telesa

5. razred: Sistematski pregled

Zdravstvena vzgoja: Puberteta, menstruacija, škodljivost kajenja

8. razred: Sistematski pregled

Zdravstvena vzgoja: Spolni razvoj, medosebni odnosi

Otroci na ta dan prinesejo v šolo kartico zdravstvenega zavarovanja in cepilno knjižico. O datumih sistematskih pregledov bo šola pravočasno obveščena.

Dodatne zdravstvenovzgojne vsebine v obliki delavnic

Preprečevanje bolezni in poškodb pri otrocih (drugi razred)

Zdrav življenjski slog – zdrave navade in razvade

Pomen prehrane za zdravje: gibanje in zdravje, telesna teža

Ne igraj se z ognjem! (za otroke od tretjega oz. četrtega razreda)

Kadiš? Zakaj bi prav jaz? (za otroke od petega razreda osemletke do osmega oz. devetega razreda devetletke)

Delavnice se izvedejo v enem šolskem letu ali v triletnem nadaljevanju in dograjevanju.

Za učence 8. in 9. razreda bodo izvedene tudi tematske delavnice

8. razred: Alkohol, droge in mladi – sodelovanje z ZD in šolsko pedagoginjo

9. razred: Šola za življenje - spolno prenosljive bolezni, kontracepcija in ogled ginekološke ambulante

Glede na potrebe, ki se pokažejo s strani šole in zdravstva, se organizirajo tudi druge tematike.

Preventiva na področju prometne varnosti

V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in policisti Policijske postaje Ribnica:

Varna pot v šolo – praktični prikaz in ogled varnih poti v šolo za učence 1. razreda

Priprava učencev 4. razreda na kolesarski izpit – pregled izpravnosti koles, varovanje izpitne proge

Priprava učencev na občinsko in medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«

Preventiva na področju preprečevanja nasilja in zlorab

Predavanje (delavnica) za učence v sodelovcanju s PP Ribnica, CSD Ribnica in šolsko svetovalno službo – nasilje med vrstniki, nasilje v družini, …

Vključitev v projekt »Bodi zvezda in ne meči petard«

Redna obravnava tem s področja medvrstniškega nasilja na razrednih urah, šolski skupnosti in šolskem parlamentu

Vzgoja za sodelovanje in solidarnost

Mesečna srečanja vseh učencev in učiteljev pred poukom v času razrednih ur z namenom oblikovanja medsebojnih odnosov in odnosa do lastnine in do dela

Razredne ure

Sestanki šolske skupnosti

Vzgoja za demokracijo

Šolski parlament

Razredne ure

Vzgoja za izbiro poklica

Interesne dejavnosti

Delavnice poklicnega usmerjanja v 8. razredu

Razgovori s pedagoginjo

NEZGODNO ZAVAROVANJE

Učenci se lahko na začetku šolskega leta nezgodno zavarujejo. Izbira zavarovalnice je prepuščena staršem.

ŠOLSKI PREVOZI

Šola skupaj z ustanoviteljem zagotavlja brezplačen prevoz v šolo vsem učencem, katerih oddaljenost kraja bivanja je več kot 4 km, in tudi vsem tistim učencem, katerih kraj bivanja je oddaljen manj kot 4 km, je pa njihova pot v šolo zaradi prometnih ali drugih razmer nevarna.

ODHODI AVTOBUSA

ZJUTRAJ

AVT. POSTAJA	URA
Srednja vas	06.30
Draga	06.35
Podpreska	06.40
Travnik	06.50
Mali Log	06.55
Retje	07.00

POPOLDNE

DAN	SMER	URA
PONEDELJEK	MALI LOG	13.30
	MALI LOG	15.05
	DRAGA	15.15
TOREK	MALI LOG	13.30
	DRAGA	13.40
	MALI LOG	15.05
	DRAGA	15.15
SREDA	MALI LOG	13.30
	DRAGA	13.40
	MALI LOG	15.05
	DRAGA	15.15
ČETRTEK	MALI LOG	13.30
	DRAGA	13.40
	MALI LOG	15.05
	DRAGA	15.15
PETEK	MALI LOG	13.30
	DRAGA	13.40
	MALI LOG	14.15
	DRAGA	14.25

DEŽURSTVO

Dežurstvo učencev je organizirano zaradi lažjega in boljšega izvajanja pravil o hišnem redu.

Dežurstvo izvajajo dežurni učitelji in učenci. Učenci 8. in 9. razreda dežurajo v avli med 7.¹⁵ in 13.¹⁵.

VARSTVO UČENCEV MED PROSTIMI URAMI

DAN	URA	RAZRED	UČITELJ
PONEDELJEK	6.	9. deklice	Zvonka Košmrlj
TOREK	5.	9. dečki	Alenka Mlakar
	6.	5., 7., 8., 9.	Jože Zidar
SREDA	1.	7.	Marija Potisek
	6.	5., 7., 8.	Marija Košir
ČETRTEK	1.	9.	Jože Lovko
	5.	.5., 9.	Marjanca T. Rus
	6.	5., 8., 9.	Peter Karpov
PETEK	1.	9.	Bogdana Mohar
	5.	7., 8.	David Kovačič
	6.	7., 8., 9.	Mira Krže

Naloge dežurnega učenca

Sprejema vse stranke, ki prihajajo v šolo, vsako evidentira v za to pripravljen zvezek. Stranke ustrezno napoti.

Vpisuje v dnevnik – poseben zvezek – vse učence, ki zapustijo šolsko zgradbo z dovoljenjem razrednika ali dežurnega učitelja. Brez dovoljenja učenci ne smejo zapuščati šolske zgradbe.

Zaklepa in odklepa garderobna vrata.

Pomaga opravljati hišniku manjša dela.

Izpolnjuje vse naloge s strani dežurnega učitelja ali ravnatelja.

Pomaga pri pripravi in čiščenju jedilnice pred šolsko malico in po njej.

O svojem delu dnevno poroča dežurnemu učitelju.

Skrbi za red in čistočo v garderobi, avli, na stopnišču in pred šolo.

Dežurni učenci v oddelku so reditelji, ki imajo predvsem naslednje naloge:

skrbijo za čisto tablo in urejenost učilnice,

obveščajo učitelje oziroma razrednika o manjkajočih učencih,

skrbijo za pripravo učnih pomagal po navodilih učitelja,

sodelujejo pri delitvi malice v jedilnici in pospravljanju jedilnice po končani malici.

Dežurni razred pod vodstvom razrednika skrbi za urejenost in čistočo šolske okolice v času, ko je za to zadolžen.

ŠOLSKI SKLAD

Šola ima ustanovljen šolskei sklad, ki ga upravlja 7-članski upravni odbor.

Namen in dejavnost sklada:

pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb, donacij, zapuščin in drugih virov,

finansiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne finansirajo iz javnih sredstev,

nakup nadstandardne opreme,

zagotavljanje sredstev za spodbujanje razvojne in raziskovalne dejavnosti učencev,

pomoč socialno šibkim otrokom, učencem.

PREDSTAVITEV PROGRAMA VRTCA

VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI

Osnova za pedagoško delo je Kurikulum za javne vrtce. Pri pripravi in izdelavi letnega delovnega načrta sledimo ciljem in načelom predšolske vzgoje.

CILJI KURIKULA ZA VRTCE

bolj odprt in fleksibilen kurikulum v različnih programih za predšolske otroke,

pestrejša in raznovrstnejša ponudba na vseh področjih dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcih,

bolj uravnotežena ponudba različnih področij in dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcih, ki hkrati ne onemogoča poglobljenosti na določenih področjih,

večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino,

oblikovanje pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik (nediskriminiranost glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo),

večje upoštevanje in spoštovanje zasebnosti ter intimnosti otrok,

dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu,

rekonceptualizacija in reorganizacija časa v vrtcu,

rekonceptualizacija in reorganizacija prostora in opreme v vrtcu,

večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtcev in njihovih strokovnih delavcev,

povečanje vloge evalvacije (kritičnega vrednotenja) pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu,

izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši.

NAČELA URESNIČEVANJA CILJEV KURIKULA ZA VRTCE

Načelo demokratičnosti in pluralizma.

Načelo odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu.

Načelo enakih možnosti in upoštevanje različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma.

Načelo omogočanja izbire in drugačnosti.

Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti.

Načelo uravnoteženosti.

Načelo strokovne utemeljenosti kurikula.

Načelo pogojev za uvedbo novega kurikula.

Načelo horizontalne povezanosti.

Načelo vertikalne povezanosti oz. kontinuitete.

Načelo sodelovanja s starši.

Načelo sodelovanja z okoljem.

Načelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega izpopolnjevanja.

Načelo kritičnega vrednotenja (evalvacije).

Načelo razvojno–procesnega pristopa.

Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja.

Za otroke je velikega pomena zadovoljevanje čustvenih potreb in čustveni stik otrok–vzgojitelj, ki ga je najlažje uresničiti ob jutranjem prihodu otrok, delno pa tudi tekom dopoldneva.

Dobro je, če uvajanja otroka v vrtec ne prekinjate.

DNEVNI PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA

Vrtec organizira in izvaja dnevni program vzgoje in varstva za otroke od 1. leta starosti pa do vstopa v šolo.

Vzgojno delo poteka v oddelkih. V njih delata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice.

Glede na trajanje programov izvajamo dnevne in krajše programe.

Dnevni programi:

Dnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v osnovno šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano.

Program izvajamo v dveh oddelkih v Loškem Potoku in enem oddelku v Podpreski.

Vzgojno delo bo potekalo po načelih in ciljih Kurikuluma za vrtce. Načela bomo upoštevali pri organizaciji časa in prostora, pri izbiri dejavnosti, oblik, metod in sredstev vzgojno-izobraževalnega dela, pri komunikaciji z otroki in odraslimi, pri načrtovanju in evalviranju dela.

Cilji nas obvezujejo, da organiziramo takšno okolje, ki bo otroka vzpodbujalo in podpiralo pri razvoju in učenju.

DAN V VRTCU

05.³⁰ - Prvi zaspančki vstopajo skozi vrata.

08.⁰⁰ - Lačen sem - kaj dobrega so nam danes pripravile naše kuharice za zajtrk?

08.³⁰ - Komaj čakam, da izvem, kaj bomo danes počeli. Morda se bom odločil/a za igro v kotičku, ustvarjalne delavnice, telovadbo, zapel/a pesmico, igral/a na inštrumente, poslušal/a ali si izmišljal/a pravljice, se igral/a z lutkami … Ko sem že velik/a, pomagam pospraviti igralnico, se obujem in stečem na igrišče, kdaj pa kdaj se odločim za sprehod ali izlet.

11.³⁰ - Umijem si roke in se pripravim za kosilo.

12.¹⁵ - Utrujen/a sem in potreben/a počitka. Ob zgodbi se umirim in utonem v spanec.

14.³⁰ - Med igro pogledujem k vratom, kdaj bom zagledal/a mamico ali očka.

15.³⁰ - NASVIDENJE! Vrata vrtca se zaprejo do naslednjega dne.

Dnevni program je osnovna dejavnost in jedro našega pedagoškega dela.

Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja:

GIBANJE – potreba po gibanju in igri je otrokova osnovna potreba. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, hoja, tek) do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jih veselijo in zadovoljujejo.

JEZIK – predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora. Otroci se učijo izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanju literarnih besedil, poslušanju glasnega branja odraslih, pripovedovanju, opisovanju, v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju pesmic in zgodbic.

UMETNOST – v umetnosti lahko otrok predstavi svoja najbolj skrita počutja in čustvene vsebine. Otrok ustvarja, oblikuje pesem, ples; pridobi občutek za red in lepoto.

DRUŽBA – človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Otroci spoznavajo svoj domači kraj in se seznanijo s tem, kako so živeli ljudje včasih. Spoznavajo kulturo kraja, narodne običaje in druge kulture.

NARAVA – otrok spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe. Spoznava in spoštuje živa bitja in njihov življenjski prostor. Spoznava lepoto narave, skrbi za rastline in živali ter jih neguje.

MATEMATIKA – otrok se že zelo zgodaj srečuje z matematiko – pregled nad igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri, primerja, razvršča, grupira, prikazuje s simboli, jih poimenuje, se o njih pogovarja. Najrazličnejše dejavnosti v vrtcu otroka vzpodbujajo, da v igri in vsakodnevnih dejavnostih pridobiva izkušnje, znanje.

OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI

Zavedamo se, da je sodelovanje s starši nujen pogoj za kvalitetno delo in dobro počutje otrok, zato organiziramo različne načine sodelovanja:

RODITELJSKI SESTANKI

Na roditeljskem sestanku bosta starša spoznala starše drugih otrok, s katerimi je njun otrok v vrtcu. Izvedela bosta, kako bo potekalo njegovo življenje v vrtcu, pogovarjala se bosta o vzgoji otroka, šolsko leto pa bomo zaključili z veselim slovesom.

GOVORILNE URE (POGOVORNE URE)

Vsako drugo sredo v mesecu se starši lahko pogovorijo z vzgojiteljico. Vse, česar še ne zna in ne zmore povedati njun otrok, jima bo vzgojiteljica povedala na pogovorni uri. Tudi starša bosta lahko vprašala, kako se njun otrok igra v vrtcu, kaj ima najraje, kako se pogovarja s prijatelji, kako se uči …

OGLASNA DESKA

Vzgojiteljica in njena pomočnica bosta na oglasno desko napisali vse, kar se bo pomembnega dogajalo v vrtcu v tistem tednu. Starši naj vsak dan pokukajo, če jih čaka kakšno obvestilo.

KRATKI POGOVORI OB PRIHODU IN ODHODU

Največkrat je dovolj, da se prijazno pozdravimo in nasmehnemo. Kadar pa starša nista prepričana, da je z otrokom vse v redu, in želita, da ga vzgojiteljica in pomočnica še posebej opazujeta, naj ju zjutraj opozorita. Tudi onidve bosta povedali, če se je z otrokom kaj posebnega zgodilo ali se z njim kaj dogaja.

DRUŽABNA SREČANJA

Včasih se starši, otroci, vzgojiteljice in pomočnice dogovorijo, da gredo na skupni izlet, pohod, kulturno prireditev, delavnico ali organizirano družabno popoldne.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI STARŠEV

Starši imajo pravico do:

spoštovanja in upoštevanja njihove vloge kot primarnih skrbnikov in nosilcev glavne odgovornosti za vzgojo in razvoj otroka;

postopnega uvajanja otroka v vrtec tako, da smejo biti skupaj z njim v skupini;

korektnega obveščanja o počutju, razvoju, napredku otroka;

vpogled v program dela za otroke;

obveščenosti o življenju in delu v vrtcu;

zaščite zasebnosti (poudarek je na varovanju osebnih podatkov);

sodelovanja pri načrtovanju in organiziranju življenja in dela v vrtcu. Pri tem morajo starši upoštevati meje svojega soodločanja in ne smejo posegati v strokovno avtonomnost vrtca.

Obveznosti staršev so:

da sprejmejo strokovne usmeritve javnega vrtca

(organizacijske, vsebinske, prehrambene …);

da se seznanijo s programi vrtca in organizacijo dela;

da sodelujejo z delavci vrtca v dobro otroka in kvalitete programa;

da spoštujejo osebno popolnost – integriteto vzgojiteljice in drugih delavcev vrtca;

da izpolnjujejo sprejete dogovore, vezane na poslovni čas, finančne obveznosti in izbrani program;

da seznanijo vzgojiteljico o posebnostih otroka;

da obveščajo strokovne delavce oddelka o boleznih in drugih vzrokih odsotnosti otroka.

VPIS IN IZPIS OTROK

Vse informacije o vpisu in izpisu otrok, o plačilih in programih, dobite v tajništvu osnovne šole.

Otroka vpišete ali izpišete na posebnem obrazcu, ki ga dobite v tajništvu ali vrtcu. Otroci se vključijo v vrtec z dnem, ki je določen v obvestilu o sprejemu. Sprejem je mogoč vse leto, če je prosto mesto.

CENE PROGRAMOV

Starši uveljavljajo znižano plačilo vrtca na občini svojega stalnega bivališča. Na podlagi izpolnjenega obrazca št. 1,82-Vrt/1 in obveznih prilog izda občina odločbo, ki je podlaga za plačilo vrtca.

Cena vzgojno-varstvenega programa v vrtcu Loški Potok po plačilnih razredih:

Plačilni razred	Ekonomska cena dnevnega programa
Plačilni razred	Kombinirani odd. (1–6)	Oddelek (4–6)
1	37,34€	30,20€
2	74,62€	60,41€
3	112,03€	90,61€
4	149,37€	120,81€
5	186,71€	151,02€
6	224,05€	181,22€
7	262,39€	211,43€
8	298,74€	241,43€

Dnevni odbitek za živila v vrtcu znaša 1,61€ (cene veljajo od 1. 1. 2007).

Ceno za novoustanovljeni jaslični oddeleh bomo predlagali ustanovitelju v sprejem do 1. 10. 2007.

PREHRANA

…Kakšna naj bo prehrana otrok …

Prehrana otrok v predšolskem starostnem obdobju mora zagotoviti otrokove fiziološke in psihološke potrebe, mora biti kalorično in hranilno uravnotežena ter zdravstveno neoporečna.

Pomembno je, da se v tem obdobju oblikujejo ustrezne prehranske navade, da otroci osvojijo čim več prehranskega znanja in ustvarijo pozitiven odnos do zdravega načina prehranjevanja, kar je pomembno za kasnejša življenjska obdobja.

S prehrano, ki ustreza prehrambenim potrebam otrok, pripomoremo k skladni rasti in razvoju ter dobri psihofizični kondiciji. Zvišujemo splošno odpornost organizma in ustvarjamo zdravstveno preventivo pred nastankom deficitarnih bolezni ali civilizacijskih bolezni, t. i. bolezni preobilja.

S prehrano v vrtcu zagotavljamo 70 % fizioloških dnevnih potreb, ki jih otrok dobi s tremi obroki, to so zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Otroci prvega starostnega obdobja dobijo še popoldansko malico v obliki mlečnega ali sadnega napitka.

DODATNE DEJAVNOSTI

Ob rednih dejavnostih potekajo v vrtcu projekti: predšolska bralna značka, projekt Knjigobube, Zlati sonček, cici šola, plesni tečaj.

PROGRAM PRAZNOVANJ, PRIREDITEV IN DELAVNIC

praznovanje letnih časov,

praznični december,

pustovanje,

sodelovanje na prireditvah in proslavah (pripravlja šola),

program za mamice,

likovna delavnica,

praznovanje rojstnih dni,

izlet s starši in otroki.

STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV

študijske skupine

mreža mentorskih vrtcev

seminarji

MENTORSTVO PRIPRAVNIKOM

O mentorstvu in praksi dijakov se dogovarjamo med letom.

STROKOVNI TIMI

V strokovne time so vključene vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic.

SODELOVANJE S STARŠI

Svet staršev:

Vrtec ima svojega predstavnika v svetu staršev šole, v katerega sestavi je enota vrtca.

Druge oblike sodelovanja:

ob vstopu v vrtec omogočamo postopno uvajanje otroka v vrtec ob prisotnosti staršev,

roditeljski sestanki,

govorilne ure bodo vsako drugo sredo v mesecu od 14.⁰⁰ do 16.⁰⁰, razen v mesecu juniju, ko bodo govorilne ure prvo sredo – govorilne ure v enoti vrtca so ob istem času kot govorilne ure v šoli,

pogovorne ure za starše,

neposredno sodelovanje staršev pri vzgojnem delu,

skupna praznovanja,

vsakodnevna komunikacija in priložnostni pogovori z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice,

skupni izleti, ogledi predstav, obiski prireditev,

pomoč pri zbiranju raznega materiala.

V PODPORO VAŠI ODLOČITVI, DA ZAUPATE OTROKA V VARSTVO NAŠEMU VRTCU

Med vsemi oblikami varstva izven družine (babice, zasebno varstvo, vrtec) je vrtec najkvalitetnejše varstvo, ker nudi več miselnih spodbud, pospešuje socialni razvoj in samostojnost otroka, ima prilagojene prostore, zaposleno je kvalificirano osebje, nudi primerno prehrano, je zanesljiv, izvaja se družbeni nadzor. Vrtec nima dolgoročnih neugodnih psiholoških posledic.

V vrtec praviloma sprejemamo otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, o sprejemu odloča komisija.

Ko dobite obvestilo o sprejemu otroka v vrtec, teden dni pred prihodom pokličite v enoto vrtca, kamor je vaš otrok sprejet, in se pogovorite z vzgojiteljico.

NEKAJ NASVETOV OB SPREJEMU OTROKA V VRTEC

Starši pogosto oddajo otroka v vrtec s pretiranim strahom. Otrok to čuti. Pomaga mu, če vidi in čuti, da se roditelj in njegova vzgojiteljica dobro razumeta. Pogovarjajte se s strokovnimi delavkami vrtca o navadah svojega otroka in o vsem, kar vas skrbi. Pomembno je, da si pridobite zaupanje v osebo, ki bo vašega otroka pazila, vzgajala in izobraževala.

Slovo ob vratih naj bo kratko. Z mislijo, da bo za otroka dobro preskrbljeno, predajte otroka vzgojiteljici (če je treba, se zjokajte za vogalom). S partnerjem se dogovorita, kdo bo lažje uvajal otroka v vrtec.

Otrok naj prinese s seboj v vrtec svojo "ninico" – tolažilno igračo.

V tem obdobju ne uvajajte v otrokovo življenje še dodatnih sprememb; ne jemljite mu dude, stekleničke, plenic. Za to bo čas kasneje.

Otrok si bo prej pridobil občutek varnosti, če se bodo dogodki odvijali v stalnem ritmu, ki da otroku občutek varnosti in zaupanja.

Otroku ne obljubljajte, česar ne boste mogli izpolniti (prišel bom takoj).

Ob prihodu po otroka v vrtec mu dajte možnost, da sprosti napetost. Počakajte trenutek in prišel bo k vam.

Starejšim predšolskim otrokom pred sprejemom ne predstavljajte vrtca in dogajanja v njem samo v najlepši luči, ker je lahko otrok potem razočaran. Ko se bo otrok privadil na novo okolje, ko se bo navezal na svojo vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, bo rad hodil v vrtec in se bo v njem dobro počutil.

RAZNO

Zaradi organizacije dela v skupini in kuhinji naj bodo otroci v vrtcu do 8.00 ure zjutraj!

Pred vstopom v vrtec morajo biti otroci zdravniško pregledani.

Otroci naj v vrtec ne nosijo dragocenih in nevarnih predmetov.

Plenice kupujejo starši sami.

Starši pisno izpišejo otroka z enomesečnim rokom.

Zaprto zaradi dopustov staršev in zaposlenih

vrtec Podpreska od 15. 07. do 31. 07.

vrtec Loški Potok od 01. 08. do 15. 08.

VIZIJA VRTCA

Vrtec je otrokov drugi dom.

Vrtec, ki je povezan s starši in okoljem.

Vrtec, kjer se otroci dobro počutijo.

Vrtec, ki vzgaja za zdrav način življenja.

»Kar delaš, delaj pametno in misli na konec.«

(Johan Wolfgang Goethe)

KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH

Družina

Za otrokov razvoj so v največji meri odgovorni starši, zato je prav, da odrašča v krogu svoje družine, v vzdušju razumevanja in ljubezni. Vendar povsod ni tako. Veliko otrok je brez staršev, nekateri starši zanemarjajo svoje otroke. V takih primerih mora država poskrbeti zanje, nadomestiti jim mora starševsko skrb. Država mora pomagati tudi družinam, katerih otroci trpijo pomanjkanje, ker starši nimajo dovolj sredstev za preživetje.

Šola

Pravico imaš do brezplačnega šolanja. Dostopna ti mora biti tako poklicna kot srednja šola, če si sposoben, pa lahko nadaljuješ šolanje tudi na višji in visoki šoli. Če si uspešen dijak in študent, a nimaš dovolj sredstev, te mora država podpreti, tako da ti da štipendijo. V šoli te morajo vzgajati v duhu razumevanja, miru, strpnosti in prijateljstva, disciplino pa uveljaviti v skladu s tvojim človeškim dostojanstvom. Med učiteljem in teboj naj vlada obojestransko spoštovanje in zaupanje, kajti le v zdravem vzdušju lahko uspešno razvijaš svojo odgovornost in dosegaš zastavljene cilje.

Prosti čas

Pravico imaš do prostega časa, do igre in razvedrila, ki je primerno tvoji starosti. Lahko se svobodno izražaš, združuješ z vrstniki, se udeležuješ kulturnega življenja in umetniških prireditev. Nihče se ne sme nezakonito vmešavati v tvoje zasebno življenje in v družino. Zaščiten si pred ekonomskim izkoriščanjem in pred tem, da bi se moral zaposliti, preden boš star toliko, kot za to določa zakon. Seveda pa svojih pravic do igre in razvedrila ne smeš zlorabljati. Ko s svojim ravnanjem ogrožaš pravice drugih, kršiš moralo in javni red, to ni več igra. Zapomni si, od mladostne objestnosti do nasilja je včasih le majhen korak.

»Izkušnje so najboljša šola. Samo šolnina je zelo draga.«

(Jean-Paul Sartre)

VEDENJE UČENK IN UČENCEV OŠ DR. ANTONA DEBELJAKA

Pravila, ki urejajo delo in vedenje posameznika v skupnosti

V vodstvu šole si želimo, da bi naša šola opravičila in še utrdila sloves dobre šole. Da bi delo na šoli lahko potekalo nemoteno in da bi vložen trud vsakega posameznika dal kar najboljše rezultate, se moramo držati določenih pravil, ki uravnavajo delo in vedenje posameznika v skupnosti.

UČENKE IN UČENCI NAŠE ŠOLE SMO SPREJELI NASLEDNJE DOGOVORE:

Točnost pri obiskovanju pouka

Z učiteljicami in učitelji se trudimo, da bi ure maksimalno izkoristili:

k pouku prihajamo pripravljeni,

delo, ki ga opravljamo med uro, tudi dokončamo,

skrbimo za mir in delovno razpoloženje med učnimi urami.

Odmor je namenjen vsem, zato je potrebna vzajemna obzirnost:

krajši odmor služi pripravi na naslednjo uro (menjava učilnice),

daljši odmor služi počitku in mirnemu pogovoru v učilnicah in na hodniku,

po zvonjenju ob koncu odmora smo v razredu,

neupoštevanje pravil in hišnega reda lahko predstavlja kršenje šolskih pravil.

Na naši šoli ni dovoljeno tekanje in prerivanje:

mirno menjamo učilnice,

na stopnišču velja desno pravilo.

Na šoli ni dovoljeno kričanje:

hrup je pomemben onesnaževalec okolja, ki povzroča utrujenost, glavobol in nervozo.

Kosila in malice:

v jedilnici se kulturno obnašamo,

skrbimo za čistočo in red pri uživanju malice,

v jedilnici smo najmanj do 9.45 ure.

Oprema šole:

pazimo na čistočo sanitarij,

skrbimo za urejenost učilnic in razstavljene predmete (mize, stoli in stene niso namenjene pisanju),

skrbimo za čistočo in urejenost okolja,

obuti smo v copate; v primeru, da jih pozabimo, si jih lahko sposodimo v zbornici, kamor jih tudi vrnemo.

Na šoli ne krademo, sošolkam in sošolcem ne skrivamo garderobe in drugih predmetov.

V šolo ni dovoljeno prinašati in uporabljati mobilnih telefonov. Učenci lahko za nujne klice uporabljajo telefone, ki se nahajajo v stavbi šole, z dovoljenjem kateregakoli učitelja. Ker prinašanje in uporaba mobilnih telefonov v šoli ni dovoljena, šola ne prevzame nikakršne odgovornosti v zvezi z morebitno izgubo ali odtujitvijo mobilnega telefona.

Pozdravljanje:

znamo glasno pozdraviti, se zahvaliti, opravičiti,

imamo lep odnos do obiskovalcev naše šole.

Medsebojna pomoč in spoštovanje vsakega dela na šoli:

cenimo delo sošolk in sošolcev, učiteljic in učiteljev, pa tudi ostalih delavcev šole,

za nasilje ni opravičila.

Skrb za urejen izgled:

skrb za osebno higieno in primerno oblačenje,

izgled učenk in učencev naj bo čimbolj naraven (brez dodatnega ličenja).

Odnos do drugih učenk in učencev:

spoštujemo drugačnost sošolk in sošolcev in se trudimo razumeti drug drugega,

radi se pogovarjamo in smo prijazni drug z drugim.

»Knjiga je prijateljica, ki nikoli ne razočara.«

(Samuel Johnson)

PRILOGE:

Hišni red

Na podlagi 27. člena Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev (Uradni list RS, št. 75/04) OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok določa:

Poleg določil navedenega Pravilnika so učenci in učitelji dolžni upoštevati in izvajati določila Hišnega reda Osnovne šole dr. Antona Debeljaka Loški Potok, ki urejajo pravice in dolžnosti učencev in učiteljev in drugih delavcev šole.

Hišni red ureja:

Nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnosti:

Vsak učitelj skrbi za nadzor v šolskih prostorih v času pouka, malice ali druge dejavnosti. Za nadzor na hodnikih, učilnicah, knjižnici, jedilnici in v drugih prostorih šole poleg dežurnih učiteljev poskrbijo tudi drugi delavci šole (hišnik, kuharice in ostali učitelji).

Svojo garderobo hranijo učenci v garderobah. Učenci so dolžni skrbeti za svojo garderobo, ki jo odlagajo v garderobnih prostorih na za vsak razred predvidenih garderobnih policah. Nadzor nad to garderobo imajo dežurni učenci, razredniki in dežurni učitelji. Dežurni učenec je dolžan zaklepati garderobne prostore takoj po pričetku pouka.

Med prosto uro se učenci zadržujejo v za to določenih prostorih pod nadzorom učitelja.

Dežurstvo strokovnih delavcev in učencev:

Urejeno je po razporedu, ki ga objavi ravnatelj šole v LDN in na javnem mestu v šoli. Dežurstvo vključuje dežurstvo v vseh treh etažah šolske zgradbe. Razporedi dežurnih učiteljev so izobešeni v vseh treh etažah. Vrstni red dežurnih učencev določi razrednik razreda, ki je v določenem obdobju predviden za izvajanje dežurstva, načeloma po abecednem redu. Seznam dežurnih učencev se objavi v vseh treh etažah na oglasnih deskah in v tajništvu teden dni pred pričetkom dežurstva. Dežurstvo se prične izvajati drugi šolski dan z 9. razredom. Zamenjavo dežurnega učenca lahko odobri le razrednik razreda, ki izvaja dežurstvo, ali ravnatelj v razrednikovi odsotnosti.

Učenci so dolžni opozoriti dežurne učitelje na dogajanje, ki ni v skladu s hišnim redom šole. Dežurne učitelje ali ravnatelja šole obvestijo tudi v primeru, če se na šoli dogaja kaj neobičajnega.

3. Nadzor nad vhodom v šolo, hodniki in garderobami:

V šoli imamo pri vhodu dežurnega učenca, ki pozdravi, vljudno sprejme in vpiše vse obiskovalce šole ob prihodu, odhodu in zadrževanju v bližini šole. Vhodna vrata bodo odklenjena, vhod v prvo triado pa je po pričetku pouka zaklenjen.

Dežurni učenec lahko zapusti svoje mesto samo po naročilu učitelja ali delavca šole. Izvaja nadzor nad dogajanjem pred šolo, na spodnjem hodniku in v garderobah. Dežurni učenec ob osmi uri zaklene garderobi in ju odklepa le učencem, ki so v garderobi pozabili svoje stvari, ali učencem, ki so končali pouk. Po glavnem odmoru se dežurni učenec sprehodi po šoli in pobere papirčke in uredi prostor pri vodni postaji.

V času dežurstva skrbi za čistočo in urejenost pred šolo in v avli ter garderobi.

(Nad dogajanjem pred šolo, v garderobah in na spodnjem hodniku je vzpostavljen tudi videonadzorni sistem.)

Informiranje:

Starši in učenci so v pisni obliki seznanjeni z določili HIŠNEGA REDA.

Ta je na javnem mestu dostopen vsem učencem in delavcem šole (oglasna deska pri dežurnem učencu).

Učence z nujnimi informacijami obveščamo preko šolskega ozvočenja, s pisnimi okrožnicami (dežurni učenec potrka in počaka na hodniku), sicer pa obveščajo učence in starše (ustno in pisno) razredniki in svetovalna služba.

5. Šolski prostor:

Šolski prostor je območje šole, kjer se zadržujejo učenci in ki se uporablja za učno-vzgojni proces. Te površine so prostori šole, dohodi do šole in telovadnice, šolsko parkirišče, igrišče in otroško igrišče.

6. Pravila obnašanja na šoli:

Spoštujemo pravice učencev in vseh delavcev šole. Imamo spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola.

Učenci se obnašamo v skladu s pravili vzdrževanja reda, discipline in dobrega počutja na OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok, ki so zapisana v LDN in potrjena na šolskem parlamentu.

Spoštujemo navodila in usmeritve dežurnih učiteljev, razrednikov in vodstva šole ter upoštevamo določila o umirjenem gibanju in zadrževanju v šolskih prostorih.

Med vzgojno-izobraževalnim delom na šoli velja disciplina, ki obsega: točnost, prinašanje pripomočkov za pouk, poslušanje razlage in navodil, izvajanje zastavljenih nalog, izogibanje dejavnostim, ki povzročajo hrup, žalijo učitelja ali sošolce (učenci z ničimer ne motijo pouka – sošolcev in učiteljev).

Redno obiskujemo pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

S svojim vedenjem ne ogrožamo ali vznemirjamo drugih učencev (fizično obračunavamo, nadlegujemo z otipavanjem ali besednim nadlegovanjem).

Sporov ne rešujemo z uporabo načinov, ki imajo znake nasilja (fizičnega ali psihičnega).

Učenci prihajamo v šolo največ 10 minut pred pričetkom pouka ali drugih dejavnosti in se tudi po zaključku pouka ne zadržujemo več v šolskih prostorih, hodnikih, garderobah. Med prostimi urami učenci čakajo v za to predvideni učilnici.

Učenci, ki zamudimo pričetek pouka, moramo takoj v razred in se opravičiti učitelju.

Dežurni učenci v oddelku (reditelji) moramo javiti ravnatelju, dežurnemu učitelju ali tajnici odsotnost učitelja 5 minut po zvonjenju.

Iz šole ne smemo oditi med poukom, odmori in prostimi urami brez dovoljenja razrednika ali dežurnega učitelja.

Med poukom in odmori v šolskih prostorih ne tekamo, se ne spotikamo, prerivamo in kričimo.

V šolo prinašamo le šolske potrebščine in ne drugih predmetov, ki s šolskim delom niso povezani.

Učenci moramo sami skrbeti za svojo imovino, zato:

ne puščamo šolskih torbic in potrebščin po šoli ali izven šole

vredne predmete, denar, nakit imamo vedno pri sebi in jih v šolo ne prinašamo, če to ni potrebno

Učenci skrbimo za svoj primeren izgled, zato si ne:

barvamo las

ličimo nohtov, oči itd.

se primerno, neizzivalno ter dostojno oblačimo.

V šolskih prostorih uporabljamo izključno natikače iz blaga ali preproste šolske copate, pri športni vzgoji športne copate.

Učenci, ki uporabljajo za prihod v šolo kolesa ali moped, te pustijo na za to določenem prostoru.

Do šolske in tuje lastnine imamo odgovoren odnos in pazimo, da namerno ali nenamerno ne uničujemo (razbijamo, čečkamo, krušimo …) stolov, miz, sten, tal, stikal, garderobnih omaric, učnih pripomočkov …

Namerno povzročeno škodo smo učenci dolžni poravnati šoli ali posameznikom ali o nastali škodi in povzročitelju obvestiti razrednika ali dežurnega učitelja.

Pazimo na red in čistočo šolskih prostorov in okolice. V šolskih prostorih je prepovedano kajenje, uživanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev. Prav tako je prepovedano tudi prinašanje teh snovi v šolo, njeno okolico ali k dejavnostim, ki jih šola organizira izven svojih prostorov. V šoli in v okolici šole je prepovedana uporaba pirotehničnih izdelkov.

Vseh pravil šolskega reda in lepega primernega vedenja se držimo tudi na dejavnostih, ki jih izvajamo izven šolske zgradbe (na ekskurzijah, kulturnih, naravoslovnih, športnih in tehniških dnevih).

Učence, ki ne spoštujejo navedenih pravil obnašanja, učitelji opozorijo ali zahtevajo izrek vzgojnega ukrepa.

Razrednik lahko učencu izreče vzgojni ukrep (stopnjevanje glede na predhodne ukrepe). V težjih primerih kršitve lahko učitelj napoti učenca iz razreda k svetovalni delavki ali ravnatelju. V primeru hujših kršitev ne velja postopnost izrekanja ukrepov.

Kdor ne spoštuje dolžnosti iz Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev in HIŠNEGA REDA, krši šolska pravila, ki jih opredeljujeta navedena dokumenta, in nosi posledice (finančne in vzgojne ukrepe).

Hišni red stopi v veljavo, ko ga sprejme in objavi ravnatelj.

Loški Potok, 1. september 2007

Ravnatelj

Janez Mihelič l.r.

Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se podrobneje opredeljujejo z zakonom določene pravice in dolžnosti učencev v osnovni šoli, način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, nagrajevanje, izrekanje vzgojnih ukrepov ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev in ravnatelja šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.

2. člen
(pravice učencev)

Pravice učenca v osnovni šoli so:

da obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,

da pridobiva znanje, spretnosti in navade za vseživljenjsko učenje,

da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje,

da šola organizira življenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur,

da mu šola zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,

da šola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,

da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo in pravico do zasebnosti,

da mu je omogočeno tudi izven pouka pridobiti dodatno razlago in nasvet,

da se pri pouku upošteva njegova radovednost ter razvojne značilnosti, predznanje in individualne posebnosti,

da pri pouku dobi kakovostne informacije, ki sledijo sodobnemu razvoju znanosti in strok,

da dobi o svojem delu sprotno, pravično in utemeljeno povratno informacijo,

da dobi pri svojem delu pomoč in podporo, če ju po-trebuje,

da svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole,

da se lahko svobodno izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole,

da se vključuje v delo oddelčne skupnosti učencev, skupnosti učencev šole in šolskega parlamenta,

da sodeluje pri ocenjevanju,

da sodeluje pri dogovorjenih skupnih aktivnostih.

3. člen
(dolžnosti učencev)

Dolžnosti učenca so:

da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole in ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola,

da izpolni osnovnošolsko obveznost,

da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,

da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti,

da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,

da v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev šole,

da spoštuje pravila hišnega reda,

da varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter le-tega namerno ne poškoduje,

da se spoštljivo vede do drugih,

da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole,

da sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev.

II. UVELJAVLJANJE PRAVIC IN IZPOLNJEVANJE DOLŽNOSTI UČENCA

1. Organiziranost učencev v osnovni šoli

4. člen
(oddelčna skupnost)

V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka.

Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole. Volitve so tajne.

5. člen
(naloge oddelčne skupnosti)

Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov, in sicer:

obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomoč pri učenju,

organizirajo pomoč sošolcem v različnih težavah,

obravnavajo kršitve in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega delovanja,

dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dnevov dejavnosti, ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti,

predlagajo razredniku ugotavljanje ustreznosti posamezne ocene,

sodelujejo pri ocenjevanju,

oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti,

organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetim hišnim redom in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev,

organizirajo različne akcije in prireditve,

opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo.

6. člen
(skupnost učencev šole)

Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole.

Skupnost učencev šole sprejme letni program dela.

Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge:

zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom pouka, dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesih dejavnosti, prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola,

spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic učencev,

organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in informira učence o svoji dejavnosti,

načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.),

predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej,

oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem,

opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.

Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti.

Pred imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje skupnosti učencev šole.

7. člen
(šolski parlament)

Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli, ne more pa biti manjše od 9.

Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnatelj, lahko pa tudi mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko da tudi predstavnik oddelčne skupnosti. Če dajo pobudo predstavniki vsaj treh oddelčnih skupnosti, je ravnatelj oziroma mentor dolžan sklicati šolski parlament.

8. člen
(predlogi, mnenja in pobude učencev)

Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude učencev, ki so jih le-ti oblikovali v skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

2. Podaljšanje statusa učenca

9. člen
(podaljšanje statusa učenca)

Učenec, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost in ni uspešno končal osnovne šole, jo lahko obiskuje še dve leti in tako obdrži status učenca.

Ravnatelj zagotovi, da so učenec in njegovi starši oziroma zakoniti zastopniki (v nadaljnjem besedilu: starši) posebej seznanjeni s pravico iz prvega odstavka tega člena.

10. člen
(prepoved obiskovanja osnovne šole)

Učencu, ki ima podaljšan status učenca, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora v skladu s 55. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97, 59/01 in 71/04) prepove obiskovati osnovno šolo.

3. Obiskovanje pouka in opravičevanje odsotnosti

11. člen
(obiskovanje pouka)

Učenec mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa.

12. člen
(opravičevanje odsotnosti)

Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka, razen v primeru, določenem v 13. členu tega pravilnika.

Če učenec izostane več kot pet dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, razrednik o izostanku učenca obvesti starše in jih pozove, da sporočijo vzrok izostanka.

Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno ali v pisni obliki.

Osebna ali pisna opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo.

Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka razrednik upošteva opravičilo, ki ga učenec ali starši iz opravičenih razlogov predložijo po izteku roka.

Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Uradno zdravniško potrdilo izda zdravnik na predpisanem obrazcu, ki mora biti opremljen s štampiljko izvajalca zdravstvene dejavnosti in štampiljko ter podpisom zdravnika.

Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal. Če ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.

Razrednik sproti pregleduje izostanke učencev in ustrezno ukrepa.

13. člen
(napovedana odsotnost)

Učenec lahko izostane, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ pet dni v letu.

Ravnatelj lahko na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.

Odsotnost učenca pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli učitelj, ki vodi to uro oziroma dejavnost, in o tem obvesti razrednika.

14. člen
(vodenje odsotnosti)

Vse izostanke učencev pri pouku in dejavnostih iz obveznega programa vodi razrednik v dnevniku dela za posamezni oddelek.

Sprotne izostanke vpisuje učitelj, ki vodi posamezno uro, najavljene odsotnosti pa vpisuje v dnevnik dela razrednik.

O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v imenu šole, razrednik obvesti starše. Navedene odsotnosti so opravičene.

Učitelj ali drug delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev, o udeležbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje.

15. člen
(oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov)

Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole.

Starši učenca morajo predložiti razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Razrednik o tem takoj obvesti učitelje oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole. V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše čas trajanja oprostitve.

Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe. Če učenec zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost.

16. člen
(neopravičeni izostanki)

Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa.

Neopravičeni izostanki so občasni, če učenec izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, če izostanek traja več ur ali šolskih dni zaporedoma.

Izostanke učenca pri razširjenem programu se evidentira. Razrednik o izostankih obvesti starše.

17. člen
(izjema)

Ne glede na določbe tega pravilnika se lahko v izjemnih primerih in po proučitvi vseh okoliščin ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno službo odloči, da se izostanek učenca ne bo obravnaval kot neopravičeni izostanek, če oceni, da je vzrok izostanka take narave, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.

4. Pohvale, priznanja in nagrade

18. člen
(predlog)

Učenci ali skupine učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.

Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev predlagajo:

oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole,

razrednik,

drugi strokovni delavci šole,

mentorji dejavnosti,

ravnatelj,

starši.

19. člen
(pohvale)

Pohvale so lahko ustne ali pisne.

Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni.

Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.

Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca.

Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.

Pisne pohvale se podeljujejo za:

prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole,

bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom,

doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja,

posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti učencev šole,

nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,

aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole.

Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.

20. člen
(priznanja)

Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.

Priznanja se izrekajo za:

večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu,

doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje celotne države,

večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih,

večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

21. člen
(nagrade)

Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.

Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.

5. Zdravstveno varstvo

22. člen
(zdravstveno varstvo)

Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s posebnimi predpisi.

Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.

Če učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu ali cepljenju, razrednik o tem obvesti starše učenca.

23. člen
(obveščanje staršev)

Za vse posebne zdravstvene preglede, ki jih namerava zdravstvena služba organizirati v šoli in niso v predpisanem programu, razrednik posebej obvesti starše in pridobi njihova pisna soglasja.

24. člen
(preventivna dejavnost šole)

Šola mora delovati preventivno in osveščati učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanja drog, spolnega nadlegovanja ter nasilja. Šola osvešča učence o njihovih pravicah in dolžnostih ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v družini. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.

6. Varnost učencev

25. člen
(naloge šole)

Osnovna šola mora poskrbeti za varnost učencev. S tem namenom:

izvaja različne aktivnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja,

oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi,

na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja ipd. zagotovi ustrezno število spremljevalcev v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje učnih načrtov,

zagotovi, da so objekti, učila, oprema in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti,

zagotovi učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice.

26. člen
(posebej oblikovane skupine učencev)

Ne glede na določbo druge alinee 25. člena tega pravilnika šola lahko občasno organizira vzgojno-izobraževalno delo v posebej oblikovanih skupinah učencev z namenom, da se učencem zagotovi varnost oziroma nemoten pouk.

27. člen
(hišni red)

Šola določi hišni red, s katerim uredi vprašanja, pomembna za življenje na šoli, in sicer predvsem:

nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola,

hranjenje garderobe,

dežurstvo strokovnih delavcev in učencev,

varovanje in nadzor vstopanja v šolo in

način informiranja učencev in staršev.

Šola s hišnim redom določi območje (prostori šole in šolske površine), ki sodi v šolski prostor.

28. člen
(dolžnosti šole)

Šola mora varovati učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami, in pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi učenci, delavci šole in druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor.

29. člen
(prepovedi)

Kajenje, uživanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev oziroma prihod ter prisotnost pod vplivom alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole, je prepovedano.

Če delavec šole opazi, da učenec kadi, v šolo prinaša, poseduje ali uživa alkohol, drogo ter druga psihoaktivna sredstva oziroma je pod vplivom alkohola, droge ter drugih psihoaktivnih sredstev, o tem obvesti razrednika ali svetovalno službo, ki ustrezno ukrepa.

III. KRŠITVE TER IZREKANJE VZGOJNIH UKREPOV

30. člen
(kršitve in hujše kršitve)

Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, stori kršitev.

Hujše kršitve v skladu s tem pravilnikom so:

ponavljajoče istovrstne kršitve iz prvega odstavka tega člena, za katere so že bili izrečeni vzgojni ukrepi,

občasni neopravičeni izostanki nad 12 ur oziroma strnjeni neopravičeni izostanki nad 18 ur,

uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah,

izsiljevanje drugih učencev ali delavcev šole,

namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,

kraja lastnine šole, drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,

popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo,

uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola,

grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,

fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,

ogrožanje življenja in zdravja učencev in delavcev šole,

kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje sošolcev k takemu dejanju v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole,

prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole,

spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole.

31. člen
(izrekanje vzgojnih ukrepov)

Učencu se zaradi storjenih kršitev lahko izrečejo vzgojni ukrepi, določeni s tem pravilnikom.

Za hujše kršitve, določene v drugem odstavku 30. člena tega pravilnika, se izreče vzgojni ukrep, razen če razrednik oceni, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.

Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa za kršitve, ki niso opredeljene kot hujše kršitve, morajo razrednik, ravnatelj in učiteljski zbor upoštevati postopnost uporabe posameznih vzgojnih ukrepov, določenih s tem pravilnikom.

V primeru izrekanja vzgojnih ukrepov za hujše kršitve, določene v drugem odstavku 30. člena tega pravilnika, razen za kršitve iz prve alinee, načelo postopnosti ne velja.

32. člen
(predlog za začetek postopka)

Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole, starši ali učenec.

Razrednik razišče okoliščine domnevne kršitve, zbere dodatne informacije od morebitnih očividcev in se pogovori z učencem, tako da lahko le-ta pojasni vse o domnevni kršitvi.

Če je na podlagi okoliščin mogoče sklepati, da bo po zaključku obravnave kršitve uporabljen eden od vzgojnih ukrepov od tretje do šeste alinee 34. člena tega pravilnika, mora razrednik o kršitvi takoj obvestiti starše in jih pozvati, da prisostvujejo pogovoru z učencem. Če starši ne morejo prisostvovati pogovoru ali odklonijo sodelovanje, pri pogovoru sodeluje strokovni delavec šole, ki ga izbere učenec. Če učenec strokovnega delavca ne izbere, ga določi ravnatelj šole.

Če je pri kršitvi udeleženih več učencev, so pri skupnem pogovoru s kršitelji prisotni starši le, če je mogoče zagotoviti prisotnost staršev vseh učencev oziroma strokovnih delavcev v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.

33. člen
(izbira vzgojnega ukrepa)

Razrednik mora pred izbiro vzgojnega ukrepa zanesljivo ugotoviti, da je kršitev mogoče pripisati določenemu učencu ali skupini učencev.

Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa mora razrednik upoštevati:

predvidene pedagoške posledice ukrepanja,

zmožnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost,

nagibe oziroma motive za dejanje,

okolje, v katerem učenec živi,

škodljivost dejanja,

ponavljanje kršitve.

34. člen
(vzgojni ukrepi)

Glede na ugotovitve v postopku obravnave kršitve ter ob upoštevanju okoliščin iz prejšnjega člena se razrednik lahko odloči, da:

učenca pokliče na pogovor in mu izreče ustni opomin,

učenca pokliče na pogovor in mu izreče pisni opomin,

učenca pokliče na pogovor in mu izreče strogi opomin razrednika,

predlaga, da se učencu izreče opomin oddelčnega učiteljskega zbora; če je predlog sprejet, razrednik pozove učenca in starše na pogovor, jim izroči opomin in jih opozori, da lahko nadaljnje kršitve privedejo do premestitve učenca v drug oddelek,

predlaga, da se učencu izreče opomin ravnatelja, učiteljskemu zboru pa lahko predlaga, da odloči o premestitvi učenca v drug oddelek; če ravnatelj učencu izreče opomin, pozove učenca in starše na pogovor in jim ga izroči. Če je učiteljski zbor sprejel odločitev o premestitvi učenca v drug oddelek, jih obvesti tudi o tem, ter jih opozori, da bo lahko v primeru nadaljnjih kršitev šola začela s postopkom prešolanja učenca,

predlaga, da se učencu izreče opomin učiteljskega zbora; če mu ga le-ta izreče, ravnatelj pozove učenca in starše na pogovor ter jim ga izroči.

Ob predlogu za izrek opomina učiteljskega zbora ali po izreku tega vzgojnega ukrepa lahko razrednik predlaga, da učiteljski zbor sprejme tudi odločitev o začetku postopka za prešolanje učenca.

Prešolanje učenca se izvede v skladu z določili 54. člena zakona o osnovni šoli.

Telesne in denarne kazni niso dovoljene.

35. člen
(pridobitev mnenja)

Preden učiteljski zbor sklepa o premestitvi učenca v drug oddelek oziroma o začetku postopka za prešolanje učenca, si ravnatelj šole pridobi:

pisno mnenje razrednika in

pisno mnenje šolske svetovalne službe.

36. člen
(zadržanje vzgojnega ukrepa)

Premestitev učenca v drug oddelek ali začetek postopka za prešolanje učenca lahko učiteljski zbor za določen čas zadrži.

Ravnatelj lahko zaradi kršitve postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži uporabo kateregakoli vzgojnega ukrepa.

37. člen
(vodenje zapisov)

Razrednik in ravnatelj vodita o svojih dejanjih v postopku obravnavanja kršitve (pogovori z učencem, pogovori s starši, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem itd.) pisne zapise.

38. člen
(obvestilo o vzgojnem ukrepu)

Vsak izrečen vzgojni ukrep se vpiše v obvestilo o vzgojnem ukrepu, ki obsega vrsto ukrepa, obrazložitev in pravni pouk. Obvestilo o vzgojnem ukrepu se osebno vroči staršem, ki s podpisom potrdijo njegov prejem. Če pri pogovorih ob izrekanju oziroma izročitvi vzgojnega ukrepa ni predvidena prisotnost staršev ali pa se starši ne odzovejo pisnemu vabilu na pogovor, razrednik oziroma ravnatelj pošlje staršem obvestilo o vzgojnem ukrepu s priporočeno poštno pošiljko.

Drugi izvod obvestila o vzgojnem ukrepu se vloži v mapo vzgojnih ukrepov.

Razrednik o vzgojnem ukrepu in utemeljitvah zanj obvesti tudi oddelčno skupnost učencev.

39. člen
(ugovor zoper vzgojni ukrep)

Zoper vzgojni ukrep lahko starši v osmih dneh od dneva, ko jim je bilo vročeno obvestilo o vzgojnem ukrepu, predložijo ravnatelju šole obrazložen ugovor.

Ravnatelj mora najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenovati tričlansko komisijo, ki odloča o ugovoru. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Komisija takoj preveri ustreznost vzgojnega ukrepa.

Odločitev komisije je dokončna.

40. člen
(izbris vzgojnih ukrepov)

Vzgojne ukrepe iz 34. člena tega pravilnika je mogoče pod pogoji iz tega člena izbrisati.

Razrednik izbriše vzgojni ukrep, ki je v njegovi pristojnosti, ko ugotovi, da je bil namen vzgojnega ukrepa dosežen.

Razrednik predlaga izbris vzgojnega ukrepa oddelčnemu učiteljskemu zboru oziroma ravnatelju šole, kadar meni, da je bil namen vzgojnega ukrepa, ki je v njuni pristojnosti, dosežen. Če oddelčni učiteljski zbor oziroma ravnatelj šole sprejme odločitev o izbrisu vzgojnega ukrepa, se opravi izbris.

Vzgojni ukrep, ki ni bil izbrisan v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se izbriše po enem letu od njegovega izreka.

Izbris vzgojnega ukrepa se opravi tako, da se obvestilo o vzgojnem ukrepu izvzame iz mape vzgojnih ukrepov učenca in se uniči. Ko se vzgojni ukrep izbriše, se šteje, da ni bil izrečen.

IV. VARSTVO PRAVIC UČENCA

41. člen
(varstvo pravic učenca)

Če učenec meni, da so bile njegove pravice iz 2. člena tega pravilnika kršene, lahko na to sam ali njegovi starši glede na vrsto in stopnjo kršitve pisno opozori razrednika, šolsko svetovalno službo, ravnatelja, ali svet šole. Učenec oziroma starši imajo pravico, da najkasneje v 30 dneh od vložitve opozorila dobijo odgovor. Če učenec ali starši v 30 dneh ne dobijo odgovora, oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko dajo pobudo za inšpekcijski pregled.

V. ODRASLI

42. člen
(odrasli)

Pravice in dolžnosti udeležencev osnovnošolskega izobraževanja šole za odrasle se določijo v pogodbi o izobraževanju.

VI. UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI

43. člen
(učenci s posebnimi potrebami)

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za učence s posebnimi potrebami, če z vzgojnim oziroma izobraževalnim programom ni drugače določeno.

VII. KONČNI DOLOČBI

44. člen
(prenehanje veljavnosti predpisa)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 31/96 in 15/98), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.

45. člen
(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 9. 2004.

dr. Slavko Gaber l. r.

Minister za šolstvo, znanost in šport

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja preverjanje, ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz razreda v razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja po programu devetletne osnovne šole.

2. člen
(načela za preverjanje in ocenjevanje)

Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:

spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,

upošteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,

uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje oziroma standarde znanja in glede na razred,

pri vsakem predmetu učenčevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje,

daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju,

omogoča učencu kritični premislek in vpogled v osvojeno znanje,

prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.

3. člen
(preverjanje znanja)

S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja.

Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave novih vsebin iz učnih načrtov.

4. člen
(ocenjevanje znanja)

Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje oziroma standarde znanja, in se opravi po preverjanju znanja.

Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti.

5. člen
(javnost ocenjevanja in obveščanje)

Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se zagotavlja zlasti:

s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu, za posamezno ocenjevalno obdobje,

s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,

z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,

z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,

s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,

tako, da se učencem in staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke.

6. člen
(učenci s posebnimi potrebami)

Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.

Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe, za preverjanje in ocenjevanje znanja ne veljajo določila tega pravilnika, če je s temi programi določeno drugače.

II. OCENJEVANJE ZNANJA

7. člen
(ocenjevalci)

Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.

Pri popravnih, razrednih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija.

Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija.

8. člen
(pravica do vpogleda v učenčeve izdelke in ocene)

Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne izdelke pa izroči učencem za informacijo staršem.

Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše oziroma zakonite zastopnike učenca (v nadaljnjem besedilu: starši) seznani z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka.

9. člen
(ocenjevanje znanja po vzgojno-izobraževalnih obdobjih)

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje z opisnimi ocenami.

V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje s številčnimi ocenami, ki jih učitelj obrazloži v skladu s 15. členom tega pravilnika.

V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje s številčnimi ocenami.

10. člen
(ocene)

Z opisnimi ocenami se z besedami izrazi, kako učenec napreduje glede na opredeljene cilje oziroma standarde znanja v učnih načrtih.

Obrazložitev številčnih ocen v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pojasnjuje izkazano znanje učenca glede na dosežene cilje oziroma standarde znanja, ki so zapisani v učnih načrtih.

S številčnim ocenjevanjem se oceni znanje učencev na lestvici od 1 do 5. Številčne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).

Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže minimalnih standardov znanja, določenih v učnih načrtih

11. člen
(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih)

Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje.

Znanje učencev se pri vsakem predmetu oceni najmanj trikrat v posameznem ocenjevalnem obdobju. Najmanj ena ocena v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj tri ocene v šolskem letu ne smejo biti pridobljene na podlagi pisnih izdelkov.

Pri predmetih, za katere je s predmetnikom določena največ ena ura tedensko, se znanje učencev oceni najmanj enkrat v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer ne sme biti večina ocen pridobljenih na podlagi pisnih izdelkov

12. člen
(ocenjevanje pisnih izdelkov)

Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v skladu s 13. členom tega pravilnika. V tem primeru učenci ne smejo pisati pisnih izdelkov tri dni zaporedoma.

O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj pet delovnih dni prej.

Deset delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru iz 13. člena tega pravilnika.

13. člen
(ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov)

Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku ali učni skupini oziroma polovica ali več izdelkov učencev v učni skupini za izvedbo nivojskega pouka ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti.

Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.

Ocena se vpiše v predpisano dokumentacijo po drugem ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena. Učencem, ki so bili ocenjeni samo enkrat, se upošteva dosežena ocena.

14. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju)

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju mora učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in ga seznaniti z opisno oceno, ki jo mora vpisati v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil učenec ocenjen.

Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov mora učitelj učenčevo znanje oceniti in učence seznaniti z opisnimi ocenami ter jih vpisati v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.

15. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju)

V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju mora učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in ga seznaniti s številčno oceno, ki jo ustno obrazloži, ter številčno oceno vpiše v redovalnico.

Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov mora učitelj učenčevo znanje oceniti in učenca seznaniti s številčno oceno, ki jo ustno obrazloži, ter jo vpisati v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.

Ne glede na določilo prvega in drugega odstavka tega člena učitelj v prvem ocenjevalnem obdobju 4. razreda vpiše v redovalnico oddelka obrazložitev vsake številčne ocene najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil učenec ocenjen. V drugem ocenjevalnem obdobju 4. razreda učitelj vpiše v redovalnico številčno oceno, ki jo ustno obrazloži

16. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju)

V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju mora učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in ga seznaniti s številčno oceno ter jo vpisati v redovalnico oddelka oziroma učne skupine.

Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov mora učitelj učenčevo znanje oceniti in učence seznaniti z ocenami ter ocene vpisati v redovalnico oddelka oziroma učne skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.

17. člen
(ocenjevanje znanja pri nivojskem pouku v 8. in 9. razredu)

V 8. in 9. razredu se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, znanje učencev med šolskim letom ocenjuje z ocenami od 1 do 5, in sicer na naslednji način:
    – učenec, ki doseže standarde znanja na 1. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno dobro (3),
    – učenec, ki doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno prav dobro (4),
    – učenec, ki doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno odlično (5)

18. člen
(ocenjevanje znanja na ravneh zahtevnosti)

Učitelj pomaga učencu doseči in preseči standarde znanja na posamezni ravni zahtevnosti.

Učenec, ki obiskuje pouk na prvi ali drugi ravni zahtevnosti, lahko za izkazano znanje prejme višjo oceno od tiste, ki je za posamezne ravni zahtevnosti določena v 17. členu tega pravilnika. Višjo oceno prejme, če pri ocenjevanju znanja izkaže z učnim načrtom opredeljene standarde znanja na višji ravni.

19. člen
(pretvorba točk v ocene) črtan

20. člen
(zaključna ocena)

Ob koncu 1., 2. in 3. razreda učitelj pri vsakem predmetu oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.

Ob koncu 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razreda učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno oceno.

Pri oblikovanju zaključne ocene učitelj oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.

21. člen
(splošni uspeh)

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se splošni uspeh učenca ne določi.

V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se splošni uspeh učenca določi z ocenami: zadosten (2), dober (3), prav dober (4) in odličen (5). Učencu, ki ponavlja razred v skladu z 28. členom tega pravilnika, se splošni uspeh ne določi in ne vpiše v šolsko dokumentacijo.

V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se splošni uspeh učenca določi z ocenami: nezadosten (1), zadosten (2), dober (3) prav dober (4) in odličen (5).

Učenčev splošni uspeh se določi tako, da se upoštevajo zaključne ocene pri vseh predmetih. Pri določitvi splošnega uspeha se upoštevajo tudi učenčevi dosežki na tekmovanjih, njegov odnos do obveznosti v šoli, prizadevanje pri učenju ter aktivno sodelovanje v interesnih in drugih dejavnostih.

Če učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere med izbirnimi predmeti tri predmete, se pri določitvi njegovega splošnega uspeha izmed zaključnih ocen pri teh predmetih upoštevata le dve višji zaključni oceni.

22. člen
(določitev splošnega uspeha)

Splošni uspeh učenca določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika. Razrednik oblikuje predlog ob sodelovanju učencev oddelka.

23. člen
(določitev splošnega uspeha po popravnih, razrednih in predmetnih izpitih)

Učencu, ki ima popravni izpit, se splošni uspeh določi po opravljenem izpitu ali po poteku roka za opravljanje popravnih izpitov. Splošni uspeh določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.

Učencu, ki ima razredni ali predmetni izpit, splošni uspeh po opravljenem izpitu določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.

24. člen
(oprostitev sodelovanja pri predmetu)

Znanje učenca, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje. Splošni uspeh se učencu določi na osnovi ocen pri vseh predmetih, iz katerih je bilo ocenjeno učenčevo znanje.

III. OBVEŠČANJE STARŠEV O USPEHU UČENCA

25. člen
(obveščanje med šolskim letom)

Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, zapisanih v redovalnici.

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je v 1. razredu obvestilo o pridobljenih učenčevih ocenah med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Če razrednik staršev o učenčevih ocenah ne more seznaniti ustno, jih obvesti pisno.

26. člen
(obveščanje o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja)

Ob koncu drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja. Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so šoli, učencem in njihovim staršem dodatna informacija o doseženem znanju učencev.

Šola o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja obvesti z obvestilom, ob koncu tretjega pa z zaključnim spričevalom.

27. člen
(obveščanje ob zaključku pouka)

Učenci ob zaključku pouka v šolskem letu dobijo spričevala z zaključnimi ocenami za posamezne predmete in oceno splošnega uspeha.

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju šola izda učencem spričevala z opisnimi ocenami.

V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter v 7. in 8.

razredu šola izda učencem spričevala s številčnimi ocenami in oceno splošnega uspeha.

V 9. razredu šola izda učencem zaključno spričevalo s številčnimi ocenami, v katerega se vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda in ocena splošnega uspeha ter dosežki učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega obdobja, ki so izraženi v točkah in v odstotku.

Starše učenca, ki je bil ob koncu pouka v šolskem letu neocenjen iz enega ali več predmetov oziroma je bil negativno ocenjen iz največ dveh predmetov v 7. in 8. razredu oziroma iz enega ali več predmetov v 9. razredu, šola pisno obvesti o zaključnih ocenah pri vseh predmetih.

IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ RAZREDA V RAZRED

28. člen
(napredovanje učencev v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju)

Učenci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razredov ne ponavljajo.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, zaradi bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov, izjemoma ponavlja razred, če to zahtevajo njegovi starši. Zahteva staršev mora biti podana najkasneje do konca pouka v šolskem letu.

Učenec ponavlja razred tudi na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši. Šola mora starše o predlogu za ponavljanje obvestiti najkasneje mesec dni pred zaključkom pouka v šolskem letu.

Odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor šole.

29. člen
(napredovanje učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju)

Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

Učenec, ki je v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Popravni izpit lahko opravlja največ dvakrat v šolskem letu. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.

Učenec, ki je v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.

Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, pri katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Popravni izpit lahko opravlja do zaključka tekočega šolskega leta, v rokih, ki jih določa pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole.

Če učenec iz prejšnjega odstavka popravnih izpitov ne opravi uspešno, lahko ponavlja 9. razred.

Učenci, ki se ne odločijo za ponavljanje 9. razreda, lahko opravljajo popravne izpite še do zaključka naslednjega šolskega leta. Šola mora učencem omogočiti najmanj štiri izpitne roke.

30. člen
(hitrejše napredovanje)

Učenec, ki dosega nadpovprečne rezultate v učenju, lahko na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe prej kot v devetih letih konča osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.

Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov.

Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.

31. člen
(neocenjenost učenca)

Ravnatelj lahko na predlog razrednika in staršev odloči, da je učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ni mogel obiskovati pouka, lahko neocenjen ob koncu pouka v šolskem letu iz vseh ali iz posameznih predmetov. V tem primeru lahko učenec do konca šolskega leta opravlja izpite iz vseh predmetov (razredni izpit) ali izpit iz posameznega predmeta, pri katerem ni bil ocenjen (predmetni izpit).

Če učenec ne opravlja oziroma ne opravi razrednega izpita oziroma predmetnega izpita, ponavlja razred.

32. člen
(negativna ocena iz razrednega oziroma predmetnega izpita)

Če je bil učenec pri opravljanju razrednega izpita oziroma predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, opravlja popravni izpit. Če je bil učenec pri opravljanju razrednega izpita oziroma predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, ponavlja razred.

Če je bil učenec pri opravljanju razrednega oziroma predmetnih izpitov v 9. razredu negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, lahko opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred.

33. člen
(opravljanje izpitov)

Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ dveh predmetov oziroma iz enega, če ima pisni in ustni del.

Učenec opravlja izpite v osnovni šoli, v kateri je vpisan.

34. člen
(izpitna komisija)

Učenec izpite opravlja pred izpitno komisijo.

Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole.

35. člen
(ustni, pisni izpiti)

Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.

Pisni in ustni izpit se opravlja pri maternem jeziku, tujem jeziku in matematiki, pri drugih predmetih je izpit samo ustni.

Pisni del izpita traja praviloma eno učno uro, ustni del izpita lahko traja največ 20 minut za posamezen predmet. Če je izpit samo ustni, traja največ 30 minut.

36. člen
(teme, naloge, vprašanja)

Teme in naloge za pisni del oziroma vprašanja za ustni del izpita določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita.

Teme, naloge in vprašanja za posamezni izpit morajo biti v skladu z učnim načrtom za razred oziroma predmet, iz katerega učenec opravlja izpit.

Izpitna komisija oceni učenca neposredno po ustnem izpitu. Z oceno seznani učenca takoj.

37. člen
(roki za izpite)

Učenec osnovne šole opravlja izpite v času, ki je določen s pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole.

Učenec mora biti o načinu in datumu opravljanja izpitov obveščen najmanj tri dni pred izpitnim rokom.

38. člen
(odsotnost pri izpitu)

Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj osnovne šole.

Če se učenec iz neupravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, se šteje, kot da izpita ni opravil.

39. člen
(potek izpitov)

Osnovna šola podrobneje uredi časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek izpitov v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.

V. UGOVOR NA OCENO

40. člen
(ugovor na oceno)

Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala, obvestila o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu oziroma zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.

Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno. Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže.

Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.

41. člen
(postopek pri ugovoru na oceno)

Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije, ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta.

Če se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca o tem takoj obvesti in mu hkrati sporoči datum opravljanja izpita.

Ne glede na to, ali je komisija odločila na podlagi pregleda dokumentacije ali na podlagi ponovnega ocenjevanja znanja učenca, mora o odločitvi glede ustreznosti ocene starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.

Ocena komisije je dokončna.

42. člen
(postopek pri ugovoru na oceno splošnega učnega uspeha)

O ugovoru na oceno splošnega učnega uspeha učenca odloča učiteljski zbor najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora. Učenca oziroma njegove starše o odločitvi učiteljskega zbora obvesti ravnatelj.

Odločitev učiteljskega zbora o oceni splošnega učnega uspeha učenca je dokončna.

43. člen
(sprememba ocene splošnega učnega uspeha)

Če komisija v postopku ugovora na oceno spremeni zaključno oceno iz predmeta, o tem obvesti razrednika.

Razrednik po potrebi oblikuje nov predlog ocene splošnega uspeha učenca in ga posreduje v odločanje oddelčnemu učiteljskemu zboru.

VI. SPREMLJANJE OCENJEVANJA ZNANJA

44. člen
(analiza ocenjevanja)

Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo uspeh pri posameznih predmetih, in sicer za vsak oddelek in učno skupino. Analizo uspeha v posameznem ocenjevalnem obdobju skupaj z razrednikom obravnavajo tudi učenci oddelka. Analiza se predstavi tudi staršem na roditeljskih sestankih.

VII. OCENJEVANJE ZNANJA OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

45. člen
(smiselna uporaba določb)

Določbe o ocenjevanju znanja ter o napredovanju učencev osnovne šole se smiselno uporabljajo tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja odraslih v osnovni šoli, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.

46. člen
(izpiti)

Kot oblika ocenjevanja znanja odraslih se lahko opravljajo tudi predmetni izpiti kot delni izpiti, izpiti po posameznih razredih, po modulih oziroma delih izobraževalnega programa. Posamezni predmetni izpit se opravlja in ocenjuje kot enoten izpit, ne glede na to, v kakšni obliki se opravlja.

Odrasli lahko opravljajo tudi razredne in popravne izpite.

47. člen
(opravljanje izpitov)

Odrasli opravljajo izpite v izobraževalni organizaciji, pri kateri so se prijavili k izpitu oziroma kjer so vpisani.

Odrasli lahko opravljajo izpite večkrat, pri čemer predmetne izpite opravljajo dvakrat pri učitelju, tretjič in nadaljnje pa pred izpitno komisijo.

48. člen
(samoizobraževanje)

Izpite za odrasle lahko opravljajo tudi odrasli, ki so si pridobili ustrezna znanja s samoizobraževanjem.

49. člen
(ocenjevalna obdobja)

Ocenjevalna obdobja ter roki za opravljanje izpitov odraslih se lahko določijo z letnim delovnim načrtom zunaj rokov, ki veljajo za učence osnovne šole.

50. člen
(oprostitev ocenjevanja znanja)

Odrasli so oproščeni ocenjevanja znanja pri predmetih oziroma delih izobraževalnega programa, za katere lahko s spričevalom ali z drugim javno veljavnim dokumentom dokažejo enakovreden standard znanja, opredeljen v predmetniku osnovne šole za odrasle.

51. člen
(napredovanje)

Odrasli lahko v osnovni šoli za odrasle napredujejo in opravljajo izpite ne glede na razred.

Odrasli uspešno zaključijo razred, ko so pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

52. člen
(izključitev uporabe določb pravilnika)

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na pravice staršev, se ne uporabljajo za polnoletne udeležence izobraževanja.

VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

53. člen
(razveljavitev pravilnika)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 61/99, 64/03 in 75/04), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.

54. člen
(uveljavitev in začetek uporabe pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2007.

dr. Milan Zver l. r.

Minister za šolstvo in šport

Na vrh

Nazaj na začetek