Srečanja z medvedom

Leta 1999 sta v skupnem projektu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor izdala knjižico z naslovom Srečanja z medvedom z besedilom poznavalca te zveri v Sloveniji Antona Simoniča. Knjižica vsebuje vrsto nasvetov, kako ravnati ob srečanju z medvedom, predvsem pa nam omogoča, da to mogočno žival bolje spoznamo. Ob pomoči knjžice Antona Simoniča smo pripravili kratek povzetek.

Če ne želimo srečati medveda pri prehodu krajev, kjer se pogosto zadržuje, je priporočljivo, da nase opozarjamo s hrupom. V temi je poleg zvoka uspešen odganjalec tudi močna baterijska svetilka. Priporočljivo je, da stopamo tako, da šumi listje, občasno poči veja in škrta kamenje, glasno zakašljamo ali si kaj zapojemo.

Človek se mora ob srečanju medveda, predvsem medvedke z mladiči, izogibati vsemu, kar bi mu dajalo videz napadalca (predvsem sunkovitih kretenj). Ob bližnjem srečanju z medvedom je najbolje mirno obstati, potem pa se počasi in mirno umikati. Vedeti moramo, da imamo opravka z bitjem, ki ni napadalno, če se ne čuti ogroženega. Medvedka skuša človeka včasih odvrniti od nadaljnjega približevanja z zastraševalnim pristopom (navidezni ali strašilni napad), podkrepi pa ga še z grozečim renčanjem in rjovenjem. Kljub takemu obnašanju medved ne bo prešel v pravi napad, če ga k temu dodatno ne izzove ravnanje, ki ga dojame kot napadalnega. Če nas medved ni opazil, je najbolje, da počakamo, da nemoteno nadaljuje svojo pot, nato pa odidemo v nasprotno smer.

Če pride do srečanja z mladim medvedkom, je priporočljivo, da se mirno in hitro umaknemo v smeri, iz katere smo prišli. Nikakor se medvedku ne smemo približevati ali ga poskušati prijeti. Bližanje mladiču bo medvedka dojela kot ogrožanje svojega zaroda, kaj šele, če kogarkoli zaloti, da lovi ali celo drži njenega mladiča. V takem primeru bo medvedka zato takoj napadla. Če naletimo na �zapuščenega� medvedka, se mu ne približujmo, temveč takoj obvestimo pristojni Zavod za gozdove ali lovsko organizacijo, ki ugotovita, kaj se v resnici z njim dogaja. Medvedke z več mladiči namreč neredko katerega izmed njih tudi izgubijo.

Kaj storiti, če medved dejansko napade?

Običajno človeka, ki je nehote in nevede prekoračil kritično tolerančno razdaljo do medveda, še posebej medvedke z mladiči, podre na tla udarec s šapo. Učinek prvega udarca in nadaljnjega poteka napada pa je zelo malo odvisen od napadanega. Medved nikoli ne napade človeka zaradi lakote ali iz hudobije, pač pa samo v stiski, ko se počuti skrajno ogroženega. Zato se ob srečanju z medvedom ogibajmo vsega, kar bi ga utegnilo dodatno strašiti ali v njem sprožati občutek ogroženosti.

Kaj se lahko zgodi, če nas ob srečanju z medvedom spremlja pes?

Medved ob pasjem laježu nagonsko pričakuje hujšo nevarnost. Tako lahko pes, če ni dovolj pogumen, oster in napadalen, spravi gospodarja v hude težave. Priporočljivo je, da imamo psa povsod, kjer obstoja verjetnost srečanja z medvedom, na povodcu.

Povečanje pojava medvedov v bližini naselij

Zadnjih nekaj let ljudje pogosteje kot prej opažajo medvede okrog zaselkov in naselij, ki ležijo blizu gozdov. Ljudje najpogosteje menijo, da se je povečala številčnost medvedov v zadnjih letih, vendar je le-ta ob redno dovoljenem odstrelu okrog 40 medvedov na leto že dolgo enaka � vsaj v svojem osrednjem delu. Razlogi za pojav medvedov v bližini naselij so morda slabšanje življenjskih možnosti za medvede v njihovih dosedanjih odmaknjenih naravnih habitatih, različni pritiski sodobne civilizacije na naravo, zagotovo pa BISTVENO LAŽJI DOSTOP DO HRANE IN NEODGOVORNO ODMETAVANJE UŽITNIH ODPADKOV TER NEUREJENA SMETIŠČA OKROG NASELIJ.
 

Nazaj na začetek