OŠ Log - Dragomer

ZGODOVINA

ZGODOVINA - ŽIVLJENJE V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU
2.3.2004

Obiskal nas je gospod Dušan Štefančič, član številnih mednarodnih komisij, ki obiskujejo šole po Evropi in jih seznanjajo z zločini okupatorja v koncentracijskih taboriščih.

Povedal je, da so ga kot šestnajstletnika prijeli Nemci v Ljubljani in ga osumili sodelovanja z Osvobodilno fronto. Poslali so ga v taborišče Dachau, kjer so vse prispele pregledali, preoblekli in preverili, če imajo zlate zobe ali pa so kakšno dragocenost poskusili skriti tako,da so jo pojedli. Taborišče je bilo zelo polno, tako da so trije spali na eni postelji. Bilo je tudi zelo mrzlo, tudi do –25 °C.

Kmalu so jih premestili v Francijo, kjer je delal v podzemni tovarni letalskih motorjev.

Opisal nam je delovni dan, ki je trajal 12 ur, v nedeljo pa 18 ur, s polurnim odmorom. Za zajtrk so dobili pol litra čaja ali kave – bolj po imenu kot po okusu, za kosilo čorbo z rumeno kolerabo, krmilno peso in krompirjem, ki se ga je še držala zemlja, za večerjo pa košček kruha z neke vrste salamo. Kadilci so včasih menjali kruh za cigarete. Pri tej hrani je shujšal na 38 kilogramov.

Zadnjo selitev pa je doživel proti koncu vojne, ko so ga preselili v Mauthausen, taborišče v Avstriji blizu Linza. oz. Gusen 1 in 2. Tu so v kamnolomu kopali granit iz katerega je hotel Hitler zgraditi veličastna mesta v svojem Reichu. Proti koncu vojne pa so izdelovali tudi prvo reaktivno letalo druge svetovne vojne Messerschmidt 262.

Delo je bilo tako nečloveško, da jih je večina po mesecu in pol umrla. Stražarji so se na različne načine znašali nad zaporniki, saj so za ustreljenega na begu dobili nagradni dopust.

V taborišču so bili zaporniki različnih narodnosti. Vsak narod je imel svoje oznake, dobili pa so tudi številke, ki so jih uporabljali namesto imen. Po glavi so jih obrili. Obuti so bili v cokle, zelo redko so se lahko umili in preoblekli. Poleg delovnih taborišč so bila tudi uničevalna. Na ljudeh so delali različne poizkuse -potapljali so jih v mrzlo vodo, preizkušali na njih zdravila, kakšno višino prenesejo,…

Jetniki so nekajkrat tudi pobegnili, vendar so se ti pobegi ponavadi žalostno končali. Ob koncu vojne je bilo predvideno, da bodo ujetnike zaprli v podzemni tunel, jih zastrupili s plinom in potem vse razstrelili.

5.5.1945 so jih osvobodili Amerikanci. Prišlo je do velikega obračuna med jetniki in kapoji - to so bili pravi zločinci, ki so jim dali nalogo, da nadzirajo ostale jetnike, kar so počeli zelo kruto. Prav tako so izropali skladišča s hrano, kar je povzročilo več smrti, saj hrane niso bili vajeni.

G. Dušan se je vrnil v Ljubljano in moral ponovno v šolske klopi.

…grozno, kako so jih kaznovali za malenkosti

…kako mu je sploh uspelo preživeti

…ali jim je kaj zameril

…se mu je kaj sanjalo še o vseh grozotah

…ali so res iz tetoviranih delali torbice

…

Krutost, ki je še vedno nepojmljiva za vse, ki tega niso doživeli.

"G. Dušan, a so bili v taborišču tako ostriženi?" jih je zanimalo.

"Ne, ne, vsak mesec so jih brili po celi glavi zaradi uši, potem pa vsak teden pobrili del lasišča v obliki črte..."

"Iz taborišča sem se vrnil v šolske klopi..."

Učenci 8.a in b