30. 9. - 

5. 10.

Prijateljstvo ne pozna meja  

          Pismo ravnateljice Ljubice Kosmač

V okviru mednarodne izmenjave učencev E-twinning Prijateljstvo ne pozna meja je 10 učencev in učenk iz  osnovne šole  Kossuth Lajos iz Dabasa (Madžarska) obiskalo Ljubljano. Učenci osnovne šole Ledina in Bičevje so za teden dni postali njihovi gostitelji.

Gospod László Herman, vodja projekta, je poskrbel, da je bilo njihovo bivanje v Sloveniji zabavno, prijetno in poučno.    

V četrtek, 4. 10. 2007, so madžarski učenci obiskali tudi našo šolo, osnovno šolo Ledina.  Najprej so se udeležili gospodinjske delavnice, kjer so ob pomoči učiteljice Karmen Kete  pripravili zdrav zajtrk in pekli slovensko pecivo. 

Na šolskem dvorišču je sledila predstavitev dejavnosti slovenske policije.  Za konec so sledile še športne igre, in sicer nogometna tekma med madžarsko in slovensko ekipo. 

V nadaljevanju sta gospod Jakša in gospa Trpin pripravila okroglo mizo z naslovom Kaj nas združuje? Ledinski učenci so spoznali Madžarsko, madžarski učenci pa so spoznali Slovenijo. 

Po kosilu je učence v mestni hiši prijazno sprejel župan g. Zoran Janković. Po pozdravnem nagovoru so učence pogostili in jim razkazali mestno hišo. Na notranjem dvorišču so odkrili tudi Narcisov vodnjak znanega kiparja Francesca Robbe.

Štanjel, Škocjanske jame, Piran, Soline, Bled, Bohinjsko jezero – je le nekaj slovenskih biserov, ki so si jih gostje v času bivanja v Sloveniji ogledali skupaj z gostitelji. Nad Slovenijo so bili očarani.  

Vtisi in mnenja učenk o izmenjavi ter poročilo o nogometni tekmi

Za izmenjavo sem se odločila, ker za bivanje v tujini ne porabiš veliko denarja, saj spiš pri družini, hkrati pa pri tej družini bolje spoznaš navade naroda iz dežele, v katero potuješ. Svojo kulturo in znamenitosti ti podajo kot domačini; to ni nekaj na pamet naučenega, kot če greš v tuje kraje s turistično agencijo.

Vendar zdaj, po koncu izmenjave ugotavljam, da izmenjava ni samo poceni način potovanja v tujino in bolj pristno spoznavanje naroda. Izmenjava ti da spoznanje, da so otroci tujih narodov enaki nam. Da smo si, kljub temu da govorimo različen jezik, pravzaprav zelo podobni. In kot se je pokazalo, jezik ni nepremostljiva ovira za sklepanje prijateljstva. Ko smo ugotovili, da Madžari ne obvladajo angleškega jezika, nam je bilo najprej zelo težko, potem pa smo odkrili, da se lahko sporazumevamo tudi na druge načine: s kazanjem, z risanjem, s kretnjami, navsezadnje pa je bil izhod v sili tudi slovar.

Ko pa so Madžari prišli k nam, se je pokazalo še nekaj. Madžari so bili prvič na morju! Takrat sem se zavedla, kakšno srečo imam, da je Slovenija tako lepa in raznolika in da imam to možnost, da lahko njeno bogastvo tudi uživam. Kolikokrat se ne zavedamo, kako srečni smo, da so nam morje in gore tako na dosegu roke in da nekateri nimajo takšnih možnosti. Ta izmenjava je zelo poudarila to zavedanje.

Menim, da je bila izmenjava zelo poučna in zanimiva izkušnja, ki mi bo v življenju še kako prišla prav.

                                                                                                                                                                       Alenka Bahovec, 9.b

Mednarodna izmenjava učencev mi je bila zelo všeč. Sporazumevali smo se v angleščini. Nekaj besed so nas Madžari naučili tudi po madžarsko, mi pa smo jih naučili malo slovensko. Všeč mi je to, da na tak način navežemo stik z učenci iz tujine. Všeč mi je tudi to, da je vsako leto v isti državi drugačen program. Dobro je prav tako to, da učenci gredo k različnim družinam in spoznajo nekatere običaje, in to, da spoznajo nekatere lepe kraje in znamenitosti Slovenije. Ta teden sem preživela zelo lepo in upam, da so ga lepo preživeli tudi drugi, predvsem pa Madžari, ki so prvič obiskali Slovenijo. 

Če bi bila jaz organizator te izmenjave, bi izmenjavo organizirala tudi na srednjih šolah.  

                                                              Taja Knific, 6.c  

NOGOMETNA TEKMA  

Naši gostje, Madžari, so nam posredovali »čudno pravilo«. Ekipi Slovenije in Madžarske, ki sta se pomerili v igranju nogometa, morata biti sestavljeni iz petih punc in dveh fantov. Zdelo se nam je zanimivo, sestavili smo ekipo in tekma se je začela. Nikoli si nisem mislila, da so naše punce v igri lahko tako tekmovalne in napadalne. Moja sošolka se je ves čas tekme jezila in prepirala z nasprotnicami. Si predstavljate, kako smešno je bilo, ko se je Slovenka drla na Madžarko, ta pa ni vedela, kaj ji govori? V ekipi nasprotnikov sta bila tudi dva fanta, ki sta bila mlajša od naših. Žoga je bila vedno na njuni strani. V drugem polčasu pa sva z Markom uspela prit do žoge. Mark mi je tik pred golom podal žogo, brcnila sem … in GOOOLLL!!!

Rezultat je bil 5 : 1  za ekipo OŠ Ledina.

Tekma se mi je zdela zelo zanimiva. Smešno je bilo, ko smo med igro kričali na nasprotnike, oni pa na nas. Vendar niti oni niti mi nismo vedeli, kaj drug drugemu govorimo, sodeč po naših in nasprotnikovih jeznih obrazih pa te besede zagotovo niso bile prijazne.

Madžarščina in slovenščina si pa res nista podobna jezika.  

Lana Čop, 9. a