Splošno znanje o letalu Tipi letal | Pilotska kabina | Deli letala

Tipi letal Letala razlikujemo po velikosti in obliki.  Prilagojeni so nalogam, ki jih opravljajo.  Tako lahko ločimo več tipov letal: - jadralna - zmaji in ultralahka letala - potniška

- šolska - transportna - vojaška (lovska, lovskobombniška - jurišniki, bombniki, izvidniška letala, letala za elektronsko vojskovanje, mornariška patruljna in protipodmorniška letala).

---

Jadralna letala Jadralna letala nimajo motorja lahko pa imajo le majhen pomožni motor. Letijo na majhnih višinah. Imajo zelo aerodinamično obliko ter dolga in vitka krila. V njem lahko sedita do dve osebi, gibljejo pa se lahko do prb. 100 km/h.

 

Zmaji in ultralahka letala Zmaji in ultralahka letala so zelo popularna, saj so tečaji za upravljanje takih letal kratki ter enostavni. Prav tako so tudi cene zmajev in ultralahkih letal razmeroma nizke ter dostopne, vendar pa so taki zmaji ter letala zelo nevarna. Zaradi njihove nizke cene so uporabljeni ceneni in ne visoko kvalitetni materiali, zato so motorji in inštrumenti nezanesljivi. K temu pa lahko prištejemo še slabo izurjene pilote ter spoznamo, da so zelo nevarna, kar jih vodi do pogostih nesreč.

 

Šolska letala Šolska letala so razmeroma majhna. V takem letalu je prostora za približno 1-2 osebi. Namenjena so šolanju civilnih in vojaških pilotov ter za prevoze manjšega števila ljudi po krajših razdaljah. Uporabljajo jih tudi za škropljenje polj, njiv, za nadzorovanje raznih področij (gora in privatnih ter prepovedanih teritorijih), za aerovleko (vlečenje jadralnega letala za seboj, prevoz padalcev in za turistične vožnje (ogled mest ter njihovih znamenitosti iz zraka).

 

Vojaška letala So značilnih aerodinamičnih oblik. Lahko jih poganja propelerski ali turbinski motor. Vojaška letala so opremljena z najnovejšimi inštrumenti, bojnimi orožji ter močnimi radarji. Dosegajo lahko velike hitrosti, tudi čez 3000 km/h po velikih višinah. Konstruirana so tako, da so za ostale radarje čimbolj nevidna, nezaznavna.. . Prevežajo lahko največ 1-2 osebi. Na sliki je predstalvjeno ameriško - vojaško letalo F-117 s svojo značilno obliko.

 

Potniška letala  So zelo velika ter lahko peljejo od 50 pa do večk kot 600 potnikov naenkrat (največje potniško letalo na svetu: Boeing 747). Z enim rezervoarjem goriva lahko prepotujejo tudi čez 18000 km. Hitrost takšnih letal se v povprečju giblje pod 1000 km/h, najhitrejše potniško letalo Concorde pa doseže hitrost celo do 2200 km/h (na sliki).

 

Transportna letala Niso tako pogosta. Ta letala os namenjena prevozom težkega in velikega tovora. Narejena so tako, da je natovarjanje in raztovarjanje lahko. Podobna leta prevažajo velika vojaška ali gradbena vozila, ali pa raketne motorje ter velike letalske trupe.

---

	Pilotska kabina  Nekoliko večja letala imajo pilotsko kabino ločeno od ostalega dela trupa, medtem, ko pa manjša letala ne premorejo posebne pilotske kabine, vendar imajo kokpit (inštumente) nameščene v sprednjem delu trupa pod vetrobranskim steklom. Na sliki je kokpit, ki je sestavljen iz različnih delov, potniškega letala Boeing 777, ki je zelo moderen. Razdeli se na:  - zgornja vzdrževalna plošča, - zgornja plošča - nad glavama pilotov, - plošča pod vetrobranskim steklom, - sprednja instrumentalna plošča, - kontrolna plošča med pilotom in kopilotom.
	Pilotska kabina vsebuje vse te plošče zaradi čim večje preglednosti inštrumentov. V vseh letalih so nameščene na približno enakem mestu. Pilotom omogoča, da čim hitreje najde podatek, ki ga zanima. V kokpitu Boeinga 777 se nahaja 6 takih katodnih zaslonov, ki jih s kratico imenujemo ERIS (Electronic Fligher instrument system). Pri največjem potniškem letalu - Boeinga 747 so bili, zaradi kopice analognih instrumentov, potrebni trije člani posadke. Ko so kokpit izboljšali ter s tem dodati 6 katodnih zaslonov, po 3 člana posadke niso potrebovali.

	Deli letala  Letalo je sestavljeno iz mnogo sestavnih delov.  Pogledali si bomo le najpomembnejše:  a) trup s pilotsko kabino,  b) desno krilo,  c) levo krilo,  d) propeler,  e) desno krilce (ang. aileron; nahaja se na zadnjem  delu kril; omogoča nagib letala v levo ali desno),
	f) desno zakrilce (ang. flap; nahaja se na zadnjem delu kril, poleg krilc; letalu da potreben dinamični vzgon),  g) kokpit (pod steklom), h) levo zakrilce (ang. flap; nahaja se na zadnjem delu kril, poleg krilc;  letalu da potreben dinamični vzgon),  i) levo krilce (ang. aileron; nahaja se na zadnjem delu kril; omogoča nagib letala v levo ali desno),  j) višinski stabilizator (zadnje, manjše krilo; skrbi, da letalo ne niha v navpični smeri),  k) višinska krmila (nahajajo se na višinskem stabilizatorju; omogočajo dvigovanje in spuščanje letala),  l) smerni stabilizator (rep na zadnjem delu trupa; skrbi, da se letalo ne ziblje),  m) smerno krmilo (omogoča obračanje letala po smeri),
	n) kolesa (v nekaterih primerih tudi smuči ali sani), o) motor (večja letala imajo do 8 motorjev),  p) zračne zavore (nahajajo se v zgornjem delu kril; omogočajo zaviranje,  ko je letalo v zraku).

                       Alma Ignjatović Begić, 7.b

 

Uvodna stran projekta Spletni časopis OŠ Ledina, Ljubljana