BISTRICA

LEGA IN NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Vas Bistrica leži jugozahodno od Tržiča na eni izmed teras, ki jo je izoblikovala Tržiška Bistrica in verjetno v preteklosti nasul tudi ledenik. Leži ob prometni poti, ki povezuje Ljubljansko in Celovško kotlino preko Ljubelja. Možna je tudi prometna povezava proti Begunjam, Radovljici, Bledu, ki poteka po slikoviti razgledni magistralni cesti Pod gorami.

Iz vasi Bistrica se proti severu odpre pogled na Planince (825 m), Bistriško planino (1131 m), Dobrčo (1634 m), na drugi strani Tržiške Bistrice proti vzhodu se dviguje Kukovnica in Kriška gora (1471 m). Vse naštete gore in planine so lepe izletniške poti domačinov in tudi drugih, ki prihajajo v naš kraj.

Po reliefnih značilnostih je Bistrica razgiban svet. Osrednji del predstavlja Bistriško polje, ki je skoraj v celoti pozidano, in obdelovalnih površin razen vrtov praktično ni. Svet se hitro dviguje proti severozahodu in v petih terasah spušča proti Tržiški Bistrici.

Posebnost Bistrice je pet dokaj velikih kamnolomov, ki predstavljajo veliko rano v naravi, seveda nepopravljivo. Nekateri še danes služijo namenu. Nekaj so jih morali zapreti zaradi nevarnosti ugrezanja, poleg tega so ogrožali tudi bližnje hiše in cerkvico sv. Jurija. Tu smo tudi ugotavljali, da je izredno tenak profil prsti in da podlago predstavljata prod in pesek.

Površje v današnjem času spreminjajo predvsem zunanji dejavniki. Spodnji del reka s svojimi nanosi, delno je na najbolj izpostavljenih delih regulirana. Po pobočjih so močni preoblikovalci hudourniški potoki izpod Bistriške planine, Brezij, Ročevnice, ki ustvarjajo grape in ponekod zaradi ilovnatih tal povzročijo tudi usade zemlje. Še posebej se je stanje poslabšalo po vetrolomu leta 1985.

Najbolj pa je podobo našega kraja spremenil človek z blokovno gradnjo in s cestno povezavo med že prej omenjenima kotlinama.Po rastju prevladujejo gozdovi, med njimi smreka, jelka, bor, macesen od iglavcev ter bukev, hrast, lipa, javor, breza od listavcev. Predvidevamo, da je bil avtohtoni gozd porasel z bukvijo, ki jo je z novejšim pogozdovanjem nadomestila smreka. Opazili smo tudi veliko leske.Tudi živalski svet je kar pester. Še vedno nam žvrgolijo različne ptice, lovci skrbijo za različno srnjad, v gozdovih nabirajo lešnike veverice, veliko je podlasic, polhov, tudi lisice niso redkost.

Mnenja smo, da se v bližnji okolici Bistrice človek še vedno lahko nadiha svežega zraka, sprehodi po številnih gozdnih poteh ter se naužije lepot, ki jih lahko nudi le narava v vseh svojih letnih časih.

Uvodna stran projekta

Spletni časopis

OŠ Ledina, Ljubljana