ZGODOVINA KUBE IN KUBA DANES

 

Včasih je bila Kuba dosti bolj razvita, ter se je hitro razvijala, vse dokler ni na oblast prišel Fidel Castro Ruz (današnji predsednik države). Ta kubanski diktator je povsem ustavil razvoj, zato imajo še zdaj Kubanci avtomobile in hiše stare več kot pol stoletja. Kuba je socialistična republika, ki se ji uradno reče Republica de Cuba. Havana je glavno mesto in hkrati tudi največje mesto Kube. Uradni jezik je španščina, drugače se pa ljudje sporazumevajo tudi v angleščini.

 

Na Kubi živi približno 11.184.023 ljudi (podatek je iz leta 2002). Kubo lahko poimenujemo tudi »Beli otok« saj je večina ljudi, ki živijo na Kubi belcev (ti so potomci Špancev) in jih je kar 70%, sledijo jim mulati (potomci pripadnikov bele in črne rase), črncev je pa okoli 11%, ti pa so afriškega izvora. Več kot polovica ljudi na Kubi je versko neopredeljenih. To pa zato, ker Castrov režim nasprotuje religioznosti. Sledijo jim katoličani, teh je kar 40%, nato pa so še protestantje. Kubanci so veseli ljudje in kljub svoji revščini se znajo poveseliti. Kadar skupaj praznujejo radi plešejo salso, rumbo in mambo. Salsa izvira prav iz tega otoka.

Fidel Castro

 

Kubo delimo na 14 provinc in na eno posebno območje. Ti pa so: PINAL DEL RIO, LA HABANA, ISLA DE LA JUVENTUD (to je otok in v prevodu pomeni njegovo ime otok mladosti), in še nekaj drugih. Površje Kube je večinoma ravno, vendar ima tri hribovja v smeri V-Z. Ti pa so: SIERRA DEL ESCAMBRY, SIERRA MAESTRA (v tem hribovju je tudi najvišja točka Kube: PICO TURQUINO, ki meri 1994 m), in hribovje SIERRA DE LOS ORGANOS, to hribovje leži na zahodu otoka, sestavljeno je iz apnenca in njegov najvišji vrh sega do 692 m. V tem hribovju teče tudi najdaljša reka na Kubi. To pa je reka Cauto, ki je dolga 370 km. Kubanska obala je delno skalnata, peščena in močvirnata.

Povprečna julijska temperatura je 30 stopinj C, povprečna januarska temperatura pa okoli 21 stopinj C. Podnebje na tem otoku je tropsko in na Kubi je od maja pa do oktobra deževna doba. Na vzhodni del otoka prinašajo padavine pasati, v zahodnem delu otoka pa večkrat pihajo tropski viharji oz. hurikani. V osrednjem delu države pade na leto okoli 1000- 1200 milimetrov padavin. Padavine pomagajo predvsem kmetom, ki jih na Kubi ni tako malo. Njive in trajni nasadi prekrivajo kar 3,4 milijonov hektarjev površja (to je kar 31%). Najpomembnejša kultura je sladkorni trst, gojijo pa še druge kulture, kot so: krompir, koruza in riž. Zanimivo je to, da na Kubi polja še vedno obdelujejo s pomočjo volov.

 

Kubanci izvozijo največ sladkorja, niklja, školjk, tobaka in kave, uvažajo pa predvsem hrano in pa naprave. Kuba ima tudi nekaj rudnega bogastva. Največ je nikejeve rude, zato je Kuba ena največjih svetovnih proizvajalk niklja in kobalta. V osrednjem delu pa je tudi nekaj nafte. Seveda pa je na Kubi razvit tudi turizem. Največja turistična središča so Havana, Varadero, Santa Lucia in Santiago de Cuba. Turisti si otok lahko ogledajo z avtom, letalom, vlakom ali ladjo. Na Kubi je kar 46.555 kilometrov cest, vendar jih je le 27% asfaltiranih. Najpomembnejša je Osrednja cesta oz. Carretera Central. Kubanci imajo tudi 4807 kilometrov železniških prog. Na Kubi je tudi veliko pristanišč. Najpomembnejša so Bahia de la Habana, Bahia de la Cardenas in Bahia Honda. Najpomembnejše je pristanišče v Havani. V njem stoji grad Morro, ki je včasih služil za obrambo pred pirati. V Havani prevladuje kolonialna arhitektura. Po njej so zgrajene nekatere cerkve, muzeji, galerije in gradovi.

 

V Havani je tudi ena največjih grobnic. Menijo, da je v njej pokopan tudi Krištof Kolumb. Ta je odkril Kubo, ko je iskal vodno pot do Indije. Ko je pristal je mislil, da je v Indiji in tako je poimenoval takratne prebivalce »Indijanci«. Prvi prebivalci tega otoka, ki so se nanj naselili leta 3500 pred našim štetjem, so se imenovali Indijanci TAINO. Kmalu so ti prvotni prebivalci izumrli, saj so se na otok začeli naseljevati Španci. Ti so začeli gojiti sladkorni trst in tobak. Na otok so pripeljali tudi sužnje iz Afrike. Kuba se je takrat zelo počasi razvijala, saj so naselbine ob morju večkrat ropali francoski in britanski pirati. Sredi 19. stoletja, se je pojavilo močno gibanje za priključitev Kube k ZDA, saj je bogatim Kubancem grozila ukinitev suženjstva. Nato sta bila dva upora. Rešitev prvega upora je bila postopna ukinitev suženjstva, drugega pa so rešili s sporazumom. Leta 1901 je Kuba postala uradno neodvisna. Približno 50 let kasneje je Fidel Castro začel revolucijo z napadom na vojašnico. Kmalu je bil izvoljen za predsednika države. Tedaj je ta diktator ustavil razvoj na Kubi in tako je Kuba začela počasi zaostajati v razvoju, za drugimi državami. Kmalu za tem je bila na Kubi huda mednarodna kriza, zaradi raketnih oporišč, ki jih je imela Sovjetska zveza na tem otoku. Ko sta leta 1991 propadla Sovjetska zveza in komunizem v Vzhodni Evropi, so bila na Kubi občutna gospodarska nihanja. Lani pa so ukinili dolar, ki so ga uvedli leta 1992. Sedaj je Kubanska denarna enota kubanski peso.

 

Za malo boljše »doživetje« Kube vam ponujam še potopis potovanja na Kubo (prirejen iz druge internetne strani).

Klikni tukaj.