FIZIČNE SPOSOBNOSTI MORSKEGA PSA 

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro, pri napadu pa lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas, njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Beli morski pes pri napadu doseže hitrost preko 50 km/uro, kar je sedemkrat hitreje, kot najhitrejši šprinterji v plavanju.Največja jakost ugriza je bila izmerjena pri psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm2. Točne moči ugriza pa do sedaj niso uspeli izmeriti pri ostalih vrstah morskih psov.

Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večje žrtve pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno.

Morski psi so različnih velikosti, saj je največji kitasti morski pes, ki se hrani s planktonom, dolg od 16 do 18 m. Največji ujeti kitasti pes je bil dolg 13 m in je tehtal 15 ton. Najmanjši pes meri 15 cm in tehta le 28 gramov. Beli morski pes naj bi zrastel do 9 m, največji ujeti pa je meril dobrih 7 m in tehtal 3,5 tone.

Vonj morskega psa je izredno razvit, saj lahko vonja neznatne količine v vodi raztopljene snovi (desetmilijonkratno razredčenje) na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor. Razdalja med nosnicama, ki ju ima pes kladvenica na koncih glave, je lahko več kot meter. Posebni kanali na glavi pomagajo, da teče voda z vonjem v nosnici. Kladvenice so zato pogosto med prvimi morskimi psi, ki pridejo do ladje, ko se čez krov mečejo deli rib.

Nekatere snovi, kot na primer hlapi ribjega olja, označujejo bogat izvor hrane in se prenašajo z vetrom na velike razdalje. Nekatere vrste morskih psov lahko zavohajo vonj v zraku in nato plavajo po površini z nosnicami nad vodo.

Tudi oči morskega psa so izredno sposobne, saj lahko vidijo tako na blizu kot na daleč, beli morski pes pa lahko prilagodi oči tako, da vidi ostro tudi nad morsko gladino. Psi razlikujejo barve in si zapomnijo obliko predmeta za dolgo časa. Posebnost oči morskega psa je tudi izredna sposobnost vida v slabi svetlobi, saj ima najboljši sistem za ojačitev svetlobe med živalmi na Zemlji. V očeh ima tisoče mnogokotnih ploščic, pokritih s snovjo, ki deluje podobno kot posrebritev zrcala in ima visok odboj svetlobe. Zato se oči morskega psa v temi svetijo podobno kot pri mački. Pri vrstah morskih psov, ki živijo blizu morske površine, so ploščice povezane z vrečkami črnega pigmenta, ki se pri močni svetlobi razporedi po ploščici in tako zmanjša odboj svetlobe. Pes prekrije oči s tanko kožico, kadar jih želi zaščititi, na primer v trenutku napada na žrtev.

Morski psi imajo tudi čutni organ, ki ga nima nobena druga žival. To je organ, ki se razteza na obeh bokih živali in poteka od oči do vrha repne plavuti. Organ je sestavljen iz množice celic s tankimi nitkami, vse skupaj pa je nameščno v porah kože in pokrito s sluzjo. Vsako telo, ki se premika v vodi, povzroči valovanje, ki se širi skozi vodo kot koncentrični krogi na površini vode, če vržemo vanjo kamen. Ko to valovanje doseže bočni organ morskega psa, ta z veliko natančnostjo določi izvor valovanja oz. ribo ali človeka, ki plava. Valovanje je odvisno od velikosti ribe in od njenega stanja. Prav zato se psi v nekaj sekundah pojavijo na mestu, kjer je ranjen človek ali ujeta riba, saj je valovanje takrat drugačno, kot je običajno.

Glava morskega psa je pokrita s številnimi porami, ki vsebujejo elektroreceptorje. S tem organom morski pes zazna zelo šibko električno polje, ki ga proizvajajo živa bitja, še posebej takrat, ko se krčijo mišice (npr. pri plavanju). Na ta način najde tudi žrtev, ki je skrita in je z očmi ne vidi. Občutljivost tega organa je tako velika, da morski pes zazna baterijo, ki se nam zdi popolnoma prazna, kot močan izvor elektične energije.

Ta organ lahko služi tudi za orientacijo, saj pes med plavanjem oddaja električne valove, ki so različni, odvisni od smeri plavanja glede na zemeljsko magnetno polje. Na ta način deluje ta organ tudi kot nekakšen notranji kompas.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let.

Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.