Tiger lovi vse vrste živali, razen najmočnejših, kot so sloni, nosorogi, divji bivoli in morda tudi nekatere zveri. Pred tigri ni zato varna skoraj nobena žival, ne človek, saj napada največje in se zadovolji z najmanjšimi. Razen domačih živali ima najraje divje svinje, jelene in antilope. Na Daljnem vzhodu Rusije je plen redkejši, povrh vsega pa so zanj značilne še sezonske selitve, za to pleni tudi miši, večje ptiče in plazilce.

VRHUNSKI LOVEC

Tigrovi najpomembnejši lovski spretnosti sta neslišnost in neopaznost pri zalezovanju živali. Ko tiger zgrabi plen, ga usmrti z močnim ugrizom v tilnik in mu tako zdrobi hrbtenico, ali pa ga zaduši z ugrizom v goltanec. Kadar upleni žival, jo takoj zvleče v goščavo, kjer jo v miru poje

NAČIN LOVA

Tiger je samotarski lovec. Plen pogosteje zaleze, kot pa počaka nanj iz zasede. V nočnem lovskem pohodu prehodi 10 – 20 kilometrov. Do plena ne pride zlahka, saj je uspešen le eden od desetih ali dvajsetih poskusov.

Ko tiger plenenkrat zazna, se mu poskuša čim bolj približati. Pri tem se zanaša na vid. Med zalezovanjem izkoristi vsako možno kritje. Ves čas skrit se plazi proti žrtvi. Približati se ji mora na kakih 20 metrov ali manj, sicer končni napad ni uspešen. Med zalezovanjem je izredno previden; kar najbolj oprezno premika noge. Od asa do časa postane, da oceni stanje. Ves čas je prihuljen k tlom, glavo pa drži nekoliko višje. Ko končno oceni razdaljo in položaj plena, skrči telo in se bliskovito požene naprej. Razdaljo, ki ga loči od plena, premaga v nekaj skokih. Ko žrtev doseže, jo lahko že s samo silo naleta podre na tla. Če plen beži, ga z udarcem s šapo vrže iz ravnotežja. Tiger navadno napade s strani ali od zadaj. Ne požene se v zrak, niti ne skoči od daleč na žrtev. S kremplji zgrabi plen za pleča, hrbet ali vrat, pri tem pa ima zadnje noge na tleh. Če tega ni storil že v začetku napada, v tem trenutku podre žrtev na tla. Plenu se zagrize v tilnik in goltanec takoj, ko ga doseže, ali pa ko ga ima enkrat pod seboj. Kadar je plen težji od polovične mase tigra, ga le ta zgrabi za vrat in zadavi. Večinoma žrtev drži še nekaj minut potem, ko je že mrtva. Nato jo odnese ali odvleče v gosto podrast. Jesti začne navadno pri križu. Nič nenavadnega ni, če v eni noči pospravi 20 – 35 kilogramov mesa. V povprečju porabi hrane veliko manj, namreč od 15 – 18 kilogramov na dan.

Tiger se zadrži ob plenu, dokler ne preostanejo le še koža in kosti. V narodnem parku Čitavan je tiger ostal povprečno ob žrtvi tri dni. Manjšo žival, naprimer muntjaka, poje naenkrat. Tolikšen plen, kot so Zambar, los ali bivol pa mu zadostuje za več dni. Drugače je, če se plena loti več tigrov, navadno je to mati z mladiči.

Samica, ki ima mladiče, mora pogosteje hoditi na lov. Mati ki skrbi za dva mladiča, gre na lov vsakih 5 – 6 dni, tako da upleni 60 – 70 živali na leto. Samica, ki lovi samo zase, mora ujeti plen le na vsakih 8 dni, kar pomeni 40 – 50 uplenjenih rastlinojedov na leto.