Dogodki

 

 
 

Obiskali so nas učenci in predstavniki pobratene občine Amaroni

»No, pa so končno le prišli,« smo dejali v četrtek, 20. 9. 2018, ko se je na trg v Lukovico pripeljal avtobus. Na njem pa so bili naši italijanski prijatelji iz pobratene občine Amaroni iz Kalabrije (Italija). Pripravili smo jim zelo velikodušni sprejem z našo lukoviško godbo, folkloro in s pozdravnima govoroma gospoda župana, Mateja Kotnika, in gospe ravnateljice, dr. Anje Podlesek Fetih. Po končanem sprejemu smo Italijanom odnesli njihovo prtljago v avtomobile, nato smo se vsi skupaj odpravili na večerjo v gostilno Bevec. Po končani večerji in slastni torti, saj je imela Romina rojstni dan in smo jo presenetili s torto, smo odšli domov, saj smo bili vsi pošteno utrujeni in smo si morali nabrati dovolj energije za naslednji dan.
 

Petkovo jutro smo težko vstali. Z nami so šli v šolo italijanski učenci, naši prijatelj, iz Amaronov, ki so prespali po naših domovih. V šoli smo imeli dve uri pouka, nato pa smo v šoli pripravili še sprejem za odrasle goste, predstavnike občine Amaronov in starše iz Italije. Po sprejemu smo odšli učenci v računalniško učilnico in tam napisali nekaj vtisov s prvega dne. Odrasli pa so si ogledali šolo. Ko smo končali delo in ogled šole, pa smo jih popeljali po Brdu in nato še v sadovnjak. Po daljšem sprehodu po Brdu smo se odpravili na zasluženo kosilo v gostilno Furman. Popoldne pa je sledil ogled Ljubljane. Najprej smo odšli v Evropsko hišo, nato pa še po Ljubljani. Po ogledu mesta pa smo odšli v kulturni dom Antona Martina Slomška in tam pojedli večerjo. Po dolgi večerji pa smo odšli na igrišče v Šentvidu in se tam pomerili v vlečanju vrvi, metanju podkev in seveda v nogometu, kjer smo zopet premagali goste. Po sloviti zmagi smo odšli domov na zaslužen počitek.
 

Pa je bila tu že sobota, predzadnji dan našega druženja. Zjutraj smo pojedli zajtrk in se nato odpravili v Kulturni dom v Lukovico. Tam smo si pogledali dva filmčka, in sicer o Lukovici ter Amaronih. Po filmih je bila na vrsti razglasitev dveh najboljših esejev, ki smo jih pisali učenci iz Slovenije in Italije. Nagrajena učenca sta bila Uroš Pogačar iz Slovenije in Maria Teresa Olivadoti iz Amaronov. Obiskal nas je evropski poslanec gospod Alojz Peterle. Po končani prireditvi smo odšli na kosilo h Konjšku na Trojane. Za sladico smo dobili velike ter slastne trojanske krofe. Po zelo obilnem kosilu na Trojanah smo odšli v muzej v Krašnjo in nato še v gasilski dom Krašnja. Tam so za nas pripravili razne igre, v katerih smo zelo uživali. Dan se je prevesil v večer, mi pa smo se odpravili v Čebelaski center na Brdo. Ogledali smo si čebelnjak in nato odšli na večerjo. Okoli desete ure smo odšli na počitek.
 

Nedelja. Tega dneva si ni noben želel, saj je bil to dan, ko smo morali posloviti od naših iIalijaniskih prijateljev. Zelo, ampak res zelo težko smo se poslovili. Veliko je bilo solz, vendar smo se vsi tolažili, da se bomo še videli. Če pa ne, pa bomo nekje globoko v svojem srcu ostali prijatelji za vedno, amici per sempre.

Uroš Pogačar

Foto: Katka Bohinc

 

Klikni na fotografijo za ogled celotne foto galerije.