Podružnična šola Blagovica

 

 
 

Ob materinskem dnevu


Mamica, kaj naj ti kupim? Mamica, kaj naj ti dam?
Zapojem ti pesem o sončku, narišem ti vse, kar poznam.
Naberem ti šopek vijolic, rečem ti: »Rad te imam!«

 

Tako pravi Mira Voglar. S temi verzi smo v sredo, 16. 3.2 016, ob 16. uri pričeli prireditev za materinski dan, na katero smo v šolo v Blagovico povabili mamice, babice, rejnice, očete, dedke in rejnike, pa še bratce, sestrice ... Že pri vhodu so slavljenke prejele drobno pozornost v obliki prepletenega srčka z verzom in bonbončkom. Kar hitro so gostje napolnili telovadnico do zadnjega kotička. Pesmi, ples in recitacije so v skoraj eno uro trajajočem programu bile za prav vse prisotne velika zahvala za njihovo skrb, potrpežljivost in podporo pri našem vsakdanjem delu.

      Nika je pri vhodu sprejemala goste.                                 Lan in Julija sta vodila program.

    


Učenci so nestrpno čakali na nastop, obiskovalci pa so pridno polnili prireditveni prostor.

 

 


Program se je začel z nastopom pevskega zbora, nadaljeval pa s točkami, ki jih je

vsak razred pripravil za nastop.


Julija je zapela solo ob spremljavi pevskega zbora in gospe Simone Burkeljca.

 

 

 

 

  

 

Gostja prireditve, Lara Čebulj, je s čustveno pesmijo Mati privabila v oči marsikatere mame drobno solzico, ob Lejlinem nastopu pa so skandirali s ploskanjem.


Milena Iglič, vodja prireditve

Še nekaj verzov, ki so jih mame dobile v srčkih:

 

Brez sonca roža ne cveti,

a nam brez mam živeti ni.

Zahvalim soncu se za cvet,

a tebi, ker ves moj si svet!

 

 

 

Vsaka mama je prava mama,

dana na srečo in na veselje.

Prava. In ena sama.

Za vse življenje.

 (Tone Pavček)

 


Mamica moja, v naročje me vzemi,

nežno in toplo me k sebi prižemi.

Naj bo tvoj praznik le s srečo pretkan,

naj vsak dan za naju mamic bo dan!

 

Mama beseda čarobna,
gane vsako srce,
nobena ji ni podobna,
v misel za vedno ti gre.
Ko so najtežji trenutki
in ves trud zaman ti gre,
takrat najlepšo besedo,
lahko ti le mama pove.

 

Če vsi grmi bi zacveli in vsi cveti zadehteli,
vse vodice zašumljale, zvezdice vse zasijale,
da njo z njimi obdarujem, njo, ki vse ji, vse dolgujem
- bi premalo mogel dati tebi, moja zlata mati!

 

 

Z ljubeznijo tvoja me roka neguje,
in le tvoj nasmeh me zares osrečuje!